Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uorabo stavbnega zemljišča v mestni občini Maribor

OBJAVLJENO V: Uradni list Medobčinski uradni vestnik 5/2000, stran 137 DATUM OBJAVE: 9.3.2000

VELJAVNOST: od 24.3.2000 / UPORABA: od 24.3.2000

Medobčinski uradni vestnik 5/2000

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 6.4.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 6.4.2004
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
60. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o nadomestilu za uorabo stavbnega zemljišča v mestni občini Maribor
Na podlagi 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97), 4. člena Zakona o načinu poravnave dospelih neplačanih obveznih dajatev (Uradni list št. 1/2000) in 16. člena Statuta Mestne občine Maribor (MUV, št. 27/95, 13/98, 17/98, 23/98), je Mestni svet Mestne občine Maribor, na 15. seji, dne 28. februarja 2000 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča

1. člen

V Odloku o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (MUV, št. 4 /92, in 7/99) se v ustreznih sklonih:
· besedi: "Občina Maribor" nadomestita z besedami: "Mestna občina Maribor",
· besede: "Občinski upravni organ pristojen za družbene prihodke", "Občinski upravni organ za družbene prihodke" in "Uprava za družbene prihodke" nadomestijo z besedami: "Ministrstvo za finance, Davčna uprava Republike Slovenije, Davčni urad Maribor, Izpostava Maribor",
· besede: "Sklad stavbnih zemljišč" nadomestijo z besedami "Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči d.o.o."
· besede: "Zakon o davkih občanov" nadomestijo z besedami "Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri",
· besede: "Dolgoročni plan mesta Maribor za obdobje 1986 -2000-dopolnjen 1987" nadomestijo z besedami: "Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor".

2. člen

Za 2. členom se doda nov 2.a člen, ki glasi:
Zavezanci za plačilo nadomestila so lastniki nepremičnin od katerih se plačuje nadomestilo, ali njihovi najemniki oziroma upravljalci, kadar so nepremičnine oddane v najem ali v upravljanje in lastniki, organu, ki odmerja nadomestilo, to dokažejo z ustrezno listino.

3. člen

3. člen se spremeni tako, da glasi:
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje:

1.

na ureditvenih območjih naselij,

2.

na območjih, ki so v Prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Maribor za območje Mestne občine Maribor (v nadaljevanju: prostorski plan) določena za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev,

3.

na območjih, za katera je sprejet prostorski izvedbeni akt,

4.

na drugih območjih, če so stavbna zemljišča opremljena najmanj z vodovodnim in električnim omrežjem.
Meje ureditvenih območij naselij so določene v prostorskem planu.
Na območjih iz 1., 2., in 3. točke 1. odstavka tega člena, se nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča ne plačuje, če stavbno zemljišče ni opremljeno vsaj z vodovodnim in električnim omrežjem. Zemljišče se šteje za opremljeno z vodovodnim in električnim omrežjem, če je omrežje oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve.

4. člen

5. člen se spremeni tako da glasi:
Območja stavbnih zemljišč, kjer se plačuje nadomestilo, so v naslednjih mejah:
Meja 1. območja poteka po Mladinski (do hišne številke 14 oziroma 19), Maistrovi in Kopitarjevi ulici do železniške proge, nato po železniški progi proti jugu in po odcepu proti Dravogradu do križanja železniške proge z Gorkega ulico. Nato poteka proti severu po Gorkega ulici (zajema hišne številke do 20 oziroma 23) in zavije proti zahodu po Ruški cesti do križišča s Črtomirovo ulico (zajema hišne številke do 47 oziroma 98). Proti severu se nadaljuje preko Drave po Studenški brvi, po Strmi ulici do Koroške ceste, po Koroški cesti (vključuje hišne številke do 68 oziroma 57), do križišča s Prežihovo ulico, nato pa po Prežihovi ulici proti severu do Gosposvetske ceste. Po Gosposvetski (zajema hišne številke do 12 oziroma 21) teče do Strossmayerjeve ulice in po Strossmayerjevi ulici (zajema hišne številke do 25 oziroma 32) do Mladinske ulice. Znotraj meje 1. območja se določi območje posebnih lokacijskih ugodnosti z oznako 1.A, ki obsega: Gosposko ulico, Slovensko ulico (do Gledališke ulice), Jurčičevo ulico, Vetrinjsko ulico, Partizansko cesto, Mlinsko ulico, Trg svobode, Grajski trg, Glavni trg, območje Mariborskega sejma, območje Lenta (južno od Koroške ceste, Glavnega trga in dela Ulice kneza Koclja do Svetozarevske ulice, s Pristaniško ulico na zahodu, podaljškom Svetozarevske ulice na vzhodu in reko Dravo na jugu) in območje omejeno s Titovo cesto, Pobreško cesto, železniško progo Maribor - Ljubljana in Maribor - Dravograd.
Meja 2. območja poteka po železniški progi od Počehovske ulice do Praprotnikove ulice, nato pa po Prisojni ulici in robu stanovanjske cone ter meji ureditvenega območja naselja Maribor do Malečniškega mostu. Nato teče po Malečniškem mostu in v njegovem podaljšku do Čufarjeve ceste, nato po Čufarjevi cesti in njenem podaljšku do ceste ob gramoznici in po njej do Puhove ceste. V nadaljevanju teče meja po Gregorečevi ulici in se obrne proti zahodu po Cesti XIV. divizije (vključuje hišne številke do 103 oziroma 184) do Jurančičeve ulice in poteka po Jurančičevi ulici do Stražunskega kanala in po njem do križanja z energetskim koridorjem. Južna stran energetskega koridorja predstavlja južno mejo 2. območja. Meja se nato nadaljuje proti severu po meji ureditvenega območja naselja Maribor vse do križanja s Streliško cesto v Sp. Radvanju. V nadaljevanju poteka po Streliški cesti in Lackovi cesti ter južni meji stanovanjske cone S-28 do Pohorske ulice. V nadaljevanju poteka po Pohorski ulici proti jugu do spodnje postaje Pohorske vzpenjače in proti zahodu po Begovi ulici. Nato se obrne proti severu in teče po Bezjakovi ulici in Cesti graške gore do križanja z mejo ureditvenega območja naselja Maribor. Po tej meji teče vse do Račjega dvora (vključena je tudi Kamnica). Od tu teče proti vzhodu do Mestnega vrha in naprej po ulici Pod Piramido. Nato poteka po skrajnem severnem robu stanovanjske soseske S-3 proti vzhodu in zavije proti severu po skrajnem robu stanovanjske soseske S-1. Območje se po Počehovski ulici (zajete so hišne številke do 16 oziroma 19) zaključi na železniški progi. Iz tako opredeljenega območja je izvzeto 1. območje. V 2. območje so zajeta tudi stavbna zemljišča znotraj stanovanjske soseske S11, naselje Bresternica v mejah ureditvenega območja naselja in obe počitniški naselji ob Bresternici, južno od glavne ceste G 1.

3.

območje sestavlja tisti del ureditvenega območja naselja Maribor, ki ni zajet v 1. in 2. območju.

4.

območje zajema vsa stavbna zemljišča v občini Maribor, ki niso zajeta v 1., 2. in 3. območju.
V posamezna območja spadajo tudi stavbna zemljišča, ki ležijo neposredno ob zunanji strani mejnih ulic in cest.

5. člen

6. člen se spremeni tako, da glasi:
Meje območij iz prejšnjega člena so vrisane v kartah v merilu 1 : 5000, ki jih hrani Služba za geografski informacijski sistem in obdelavo podatkov ter Javno podjetje za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, kjer so v času uradnih ur na vpogled.

6. člen

7. člen se spremeni tako, da glasi:
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe in možnosti priključka na objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
1. cesta v protiprašni izvedbi 15 točk
2. javna kanalizacija 15 točk
3. javni vodovod 15 točk
4. plinovod 15 točk
5. elektrika 15 točk
6. telekomunikacijsko omrežje 15 točk
7. javni mestni prevoz potnikov 15 točk
8. daljinsko ogrevanje 15 točk
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno kanalizacijo, javni vodovod, plinovod, elektriko in daljinsko ogrevanje, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča največ 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključevanja in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
Pri telekomunikacijskem omrežju se ne upošteva možnost priključka, ampak dejanska priključenost objekta na to omrežje.
Pri kolektivnem centralnem ogrevanju se, za individualne stanovanjske objekte, ne upošteva možnost priključka, temveč samo dejanska priključenost.
Vodovod se točkuje samo tam, kjer z njim upravlja javno komunalno podjetje.
Možnost uporabe javnega mestnega prevoza potnikov se točkuje le pri stavbnih zemljiščh, ki ležijo v zračni razdalji do 500 m od avtobusnega postajališča.

7. člen

8. člen se spremeni tako, da glasi: