Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz...

927. Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer

Na podlagi petega odstavka 70. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 – uradno prečiščeno besedilo) in 5. člena Akta o določitvi metodologije za določitev splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja (Uradni list RS, št. 87/05 in 102/05 – popr.), družba Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. kot izvajalec gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, po pridobitvi soglasja Sveta ustanoviteljev javnih podjetij povezanih v Holding Ljubljana, d.o.o., št. 10-SU/2008 z dne 23. 1. 2008 in soglasja sveta Javne agencije Republike Slovenije za energijo, št. 25-1/2008-3/ZP-33 z dne 11. 2. 2008 izdaja

S P L O Š N E P O G O J E
za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja mestne Občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer

I. PREDMET IN VELJAVNOST

1. člen

S splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja Javnega podjetja Energetika Ljubljana, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: akt) se določa splošne pogoje za priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, splošne pogoje za distribucijo in dobavo zemeljskega plina, opredeljujejo se pravice in obveznosti ter odgovornosti izvajalca gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter pravice in obveznosti uporabnikov storitev gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

2. člen

(1)

Ta akt se uporablja za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, na katerem Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina.

(2)

Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o. je izvajalec gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina (v nadaljnjem besedilu: sistemski operater) na območjih naslednjih občin: Mestna občina Ljubljana, Občina Brezovica, Občina Dobrova - Polhov Gradec, Občina Dol pri Ljubljani, Občina Ig, Občina Medvode in Občina Škofljica, Občina Log - Dragomer.

II. POJMI IN DEFINICIJE

3. člen

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v Energetskem zakonu in na njegovi podlagi izdanimi podzakonskimi predpisi, poleg njih pa imajo uporabljeni pojmi naslednji pomen:

-

bilančna skupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina, ki dobavlja zemeljski plin na prevzemno mesto prenosnega omrežja zemeljskega plina v Republiki Sloveniji za prodajo odjemalcem na predajnih mestih,

-

bilančna podskupina: je skupina z enim ali več udeleženci trga v okviru bilančne skupine, ki jo oblikuje dobavitelj zemeljskega plina članom bilančne podskupine,

-

cenik: akt, ki določa cene za storitve, ki jih opravlja sistemski operater,

-

distribucija zemeljskega plina: je transport zemeljskega plina po distribucijskem omrežju do končnih odjemalcev na določenem geografskem območju,

-

distribucijsko omrežje: je omrežje plinovodov, ki so funkcionalno zgrajeni na zaključenem geografskem območju, določenim s strani lokalne skupnosti kot območje izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina, in po katerem se izvaja distribucija zemeljskega plina do končnih odjemalcev. Sestavljajo ga glavni in priključni plinovodi, merilno-regulacijske postaje, regulacijske postaje in druge naprave potrebne za obratovanje distribucijskega omrežja,

-

dnevni odjem: je količina zemeljskega plina prevzetega ali predanega v obračunskem dnevu v Sm3,

-

dobavitelj zemeljskega plina: je pravna ali fizična oseba, ki odjemalcu prodaja zemeljski plin,

-

dostop do omrežja: je pravica do uporabe omrežja z namenom, da se izpolnijo pogodbe o dobavi zemeljskega plina ob upoštevanju dejanskega stanja v omrežju,

-

glavna plinska zaporna pipa (v nadaljnjem besedilu: zaporna pipa): je zaporni element na koncu priključnega plinovoda,

-

gospodinjski odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno domačo rabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti,

-

kabinetna regulacijska postaja: je napeljava in oprema, uporabljena samo za hišno regulacijo tlaka plina in/ali merilno opremo in drugo opremo (omarica premajhna za vstop osebja),

-

končni odjemalec: je odjemalec, ki kupuje zemeljski plin za lastno rabo,

-

merilna naprava: je plinomer ali korektor volumna, s katero se meri predane količine zemeljskega plina končnemu odjemalcu,

-

merilno-regulacijska postaja: je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporabljajo za regulacijo tlaka plina, zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina in merjenje parametrov plina v nadzorovanem procesu,

-

notranja plinska napeljava: je napeljava z vso opremo, od glavne plinske zaporne pipe do vključno odvoda dimnih plinov,

-

odjemalec: je pravna ali fizična oseba, ki je na podlagi pogodbe oskrbovana z zemeljskim plinom za lastno rabo ali za nadaljnjo prodajo,

-

odjemna skupina: je skupina v katero se razvrsti odjemalec, glede na pogodbeno zakupljeno zmogljivost,

-

odjemno mesto: je prevzemno mesto na katerem se meri poraba zemeljskega plina končnega odjemalca,

-

omrežnina za distribucijsko omrežje: je del cene za uporabo omrežij, ki je namenjena plačevanju izvajanja gospodarske javne službe dejavnosti sistemskih operaterjev distribucijskih omrežji in pokrivanju stroškov sistemskih storitev,

-

plinsko trošilo: je naprava, ki je priključena na notranjo plinsko napeljavo in troši plin,

-

predajno mesto: je točka, na kateri sistemski operater preda uporabniku distribucijskega omrežja zemeljski plin,

-

predani zemeljski plin: je količina plina, ki jo sistemski operater preda uporabniku distribucijskega omrežja na enem ali več predajnih mestih v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec in leto) v Sm3,

-

prevzemno mesto: je točka na distribucijskem omrežju, v kateri sistemski operater na podlagi pogodbe z uporabnikom prevzame v distribucijo dogovorjene količine zemeljskega plina,

-

prevzeti zemeljski plin: je količina plina, ki jo sistemski operater prevzame na enem ali več prevzemnih mestih v določenem časovnem obdobju (kot na primer ura, dan, mesec, leto,) po nalogu uporabnika distribucijskega omrežja v Sm3,

-

priključek: je fizični spoj priključnega plinovoda z notranjo plinsko napeljavo,

-

priključni plinovod: je del distribucijskega omrežja, zgrajen za povezavo obstoječega distribucijskega omrežja z izstopnim mestom. Izstopno mesto je mesto na koncu priključnega plinovoda z vključno glavno plinsko zaporno pipo,

-

priključitev na omrežje: je fizična priključitev na distribucijsko omrežje zemeljskega plina,

-

pogodba o dobavi: je pogodba, ki jo skleneta odjemalec in dobavitelj zemeljskega plina, s katero si odjemalec zagotovi dobavo zemeljskega plina v dogovorjeni količini, dinamiki in kvaliteti,

-

pogodba o dostopu do distribucijskega omrežja: je pogodba, s katero se uredi odnos med sistemskim operaterjem in končnim odjemalcem,

-

pogodba o priključitvi: je pogodba, s katero se uredijo medsebojne pravice in obveznosti sistemskega operaterja in uporabnika v zvezi s priključitvijo na omrežje ali njeno spremembo,

-

pogodbena distribucijska zmogljivost: je največja dnevna količina zemeljskega plina, ki je za uporabnika omrežja določena v pogodbi o dostopu za prevzem na enem ali več prevzemnih mestih in predajo na enem ali več predajnih mestih,

-

regulacijska postaja: je postroj, sestavljen iz vstopnega in izstopnega cevovoda do ločitvenih zapornih elementov in opreme, ki se uporabljajo za regulacijo tlaka plina in zaščito pred preseganjem nastavljenega tlaka plina v nadzorovanem procesu,

-

sistemski operater: je pravna ali fizična oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina,

-

skupno odjemno mesto: je odjemno mesto v stanovanjski, poslovni ali stanovanjsko-poslovni stavbi, na katerem se meri poraba zemeljskega plina za več pravnih ali fizičnih oseb kot uporabnikov ali končnih odjemalcev,

-

standardni obremenitveni profil: je nadomestna odjemna značilnost končnega odjemalca zemeljskega plina v določenem časovnem obdobju, ki je analitično določena,

-

standardni kubični meter (v nadaljnjem besedilu: Sm3): je količina zemeljskega plina v volumnu enega kubičnega metra pri absolutnem tlaku 1,01325 bar in temperaturi 15 °C,

-

števčni regulator tlaka: je naprava, ki je vgrajena na plinomer na vstopni strani in je namenjena za regulacijo tlaka plina v posamezni samostojni enoti v stavbi,

-

uporabnik: je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja odjema ali v omrežje oddaja zemeljski plin.

III. LASTNIŠTVO NAPRAV

4. člen

(1)

Distribucijsko omrežje, razen priključnih plinovodov, je praviloma v lasti sistemskega operaterja.

(2)

Priključni plinovodi so, kot del distribucijskega omrežja, praviloma v lasti končnih odjemalcev.

5. člen

(1)

Če sistemski operater ni lastnik distribucijskega omrežja ali njegovega dela na območju, na katerem izvaja gospodarsko javno službo dejavnosti sistemskega operaterja, mora z lastnikom omrežja skleniti pogodbo, s katero uredi vsa vprašanja uporabe tega omrežja za izvajanje nalog sistemskega operaterja.

(2)

Določbe tega člena, ki se nanašajo na lastnika omrežja, če to ni sistemski operater, se nanašajo tudi na vsako osebo, ki ima glede tega omrežja stvarnopravno ali obligacijsko pravico, v okviru katere lahko odloča o njegovi uporabi za izvajanje nalog sistemskega operaterja.

(3)

Sistemski operater prevzame v last oziroma upravljanje del distribucijskega omrežja, če meni, da je le-to kvalitetno in varno grajeno, v skladu s predpisi in tehničnimi zahtevami sistemskega operaterja in če ga sistemski operater potrebuje za distribucijo zemeljskega plina ostalim uporabnikom.

(4)

Sistemski operater je dolžan za posege na nepremičninah in/ali premičninah, ki so v lasti končnega odjemalca, le-temu povrniti s posegom povzročeno dejansko škodo, kolikor vzpostavitev v prvotno stanje s posegom prizadete premičnine ali nepremičnine ni mogoča. Višino odškodnine zaradi posegov pri končnem odjemalcu določi sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke, ki ga je dolžan najeti na svoje stroške sistemski operater.

6. člen

Notranje plinske napeljave, regulacijske in merilne naprave nameščene na notranjih plinskih napeljavah so v lasti končnega odjemalca.

IV. IZDAJANJE SOGLASIJ

7. člen

Priključitev energetskih objektov, naprav, napeljav in plinovodov na distribucijsko omrežje je potrebno izvesti skladno z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, zakonom, ki ureja graditev objektov, Energetskim zakonom in drugimi predpisi.

8. člen

(1)

Na območju, ki ni urejeno z občinskim podrobnim prostorskim, lokacijskim ali zazidalnim načrtom, sistemski operater izda projektne pogoje za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere je po predpisih, ki urejajo graditev objektov potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. S projektnimi pogoji se na podlagi podatkov o potrebah po energiji določi mesto priključitve na distribucijsko omrežje in podajo zahteve, ki jih je potrebno upoštevati pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Pisni vlogi za izdajo projektnih pogojev je potrebno priložiti idejno zasnovo načrtovanega gradbenega posega.

(2)

Sistemski operater na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma odreče izdajo projektnih pogojev. Sistemski operater lahko odreče izdajo projektnih pogojev z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.

(3)

Izdani projektni pogoji veljajo dve leti od datuma izdaje.

9. člen

Za priključitev stavb, posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, projektant oziroma investitor gradnje pridobi informacijo o možni priključitvi na distribucijsko omrežje. Pisni vlogi za pridobitev informacije je potrebno priložiti situacijo stavbe, opis namena uporabe plina in podatke o potrebah po energiji.

10. člen

(1)

Na podlagi izdanih projektnih pogojev projektant oziroma investitor gradnje sistemskega operaterja pisno zaprosi za soglasje k projektnim rešitvam.

(2)

Pisni vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam mora biti priložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja, in sicer obvezni in posebni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) vključno z naslednjimi načrti: glavnega plinovoda, priključnega plinovoda, notranje plinske napeljave.

(3)

Sistemski operater na podlagi vloge in priložene dokumentacije izda oziroma odreče izdajo soglasja k projektnim rešitvam.

(4)

Sistemski operater lahko odreče izdajo soglasja k projektnim rešitvam, če projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ni izdelana skladno z izdanimi projektnimi pogoji. Sistemski operater odreče izdajo soglasja k projektnim rešitvam z odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba na pristojno ministrstvo.

(5)

Izdano soglasje k projektnim rešitvam velja dve leti od datuma izdaje. Projektno dokumentacijo priloženo vlogi za izdajo soglasja k projektnim rešitvam hrani sistemski operater.

11. člen

(1)

Pred pričetkom gradnje plinovodov, plinskih napeljav ali plinskih naprav, ki se jih priključuje na distribucijsko omrežje, mora potencialni uporabnik pridobiti soglasje k priključitvi na distribucijsko omrežje.

(2)

Sistemski operater izda soglasje k priključitvi na distribucijsko omrežje na podlagi pisne vloge vlagatelja.

(3)

Pisni vlogi je potrebno priložiti:

-

kopijo gradbenega dovoljenja,

-

načrte za izvedbo (PZI) glavnega plinovoda, priključnega plinovoda ter notranje plinske napeljave,

-

želene roke oziroma zahteve za fizično priključitev glavnega in priključnega plinovoda na distribucijsko omrežje,

-

naročilnico za izvajanje nadzora ali sklenjeno pogodbo o nadzoru nad gradnjo glavnih in priključnih plinovodov.

(4)

Za priključitev stavb in posameznih delov stavb, za katere po zakonu o graditvi objektov ni potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje, je potrebno pisni vlogi iz prejšnjega odstavka namesto kopije gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o lastništvu stavbe ali dela stavbe (kopija zemljiško-knjižnega izpiska, ki ne sme biti starejši kot eno leto ali drugo dokazilo o lastništvu), ali pisno soglasje solastnikov, če je obseg predviden na posebnem skupnem delu v etažni lastnini.

(5)

Poleg naštetih dokumentov, lahko sistemski operater zahteva še druge dokumente, ki jih potrebuje za izdajo soglasja.

(6)

Potencialni uporabnik lahko določi pooblaščenca, ki ga zastopa v postopku izdaje soglasja k priključitvi. V tem primeru je potrebno pisni vlogi za izdajo soglasja k priključitvi priložiti tudi izjavo – pooblastilo o zastopanju.

(7)

Potencialni uporabnik omrežja nima pravice do priključitve:

-

če ne izpolnjuje predpisanih pogojev za priključitev,

-

če bi zaradi priključitve prišlo do večjih motenj v oskrbi ali

-

če bi priključitev sistemskemu operaterju povzročila nastanek nesorazmerno visokih stroškov.

(8)

V primeru iz tretje alinee prejšnjega odstavka ima potencialni uporabnik pravico do priključitve, če se odloči, da bo sam kril nesorazmerno visoke stroške. Medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s tem uredita uporabnik in sistemski operater v pogodbi o priključitvi.

(9)

Če se spremenijo osnovni parametri priključka, spremeni nazivna moč plinskih trošil, namen uporabe zemeljskega plina ali drugi pogoji za katere je bilo izdano soglasje mora uporabnik zaprositi za novo soglasje za priključitev.

(10)

O izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev odloča sistemski operater z odločbo v upravnem postopku.

(11)

O pritožbi zoper izdajo ali zavrnitev soglasja za priključitev odloča Javna agencija Republike Slovenije za energijo.

(12)

Izdana odločba o soglasju k priključitvi na distribucijsko plinovodno omrežje velja dve leti od njene dokončnosti. V tem času lahko uporabnik sklene pogodbo o priključitvi s sistemskim operaterjem, sistemski operater pa ga je dolžan priključiti na distribucijsko omrežje v skladu s pogoji iz soglasja za priključitev.

(13)

Projektno dokumentacijo in gradivo priloženo vlogi za izdajo soglasja k priključitvi hrani sistemski operater.

V. NAPRAVE ZA REGULACIJO TLAKA PLINA

12. člen

Naprave za regulacijo tlaka plina, ki so nameščene na notranji plinski napeljavi in so v lasti končnega odjemalca so:

-

kabinetna regulacijska postaja,

-

števčni regulator tlaka plina.

13. člen

(1)

Tip, velikost in lokacijo vgradnje naprave za regulacijo tlaka plina določi projektant, v skladu s tehničnimi zahtevami, ki jih izda sistemski operater.

(2)

Vsa dela v zvezi z vgradnjami, premeščanjem in vzdrževanjem naprav za regulacijo tlaka plina, ki so v lasti končnega odjemalca, izvaja sistemski operater ali po njegovem pooblastilu za to usposobljen izvajalec, na stroške končnega odjemalca.

(3)

Pri izvajanju aktivnosti iz drugega odstavka mora končni odjemalec sistemskemu operaterju omogočiti neoviran pristop do vseh naprav za regulacijo tlaka plina.

(4)

Končni odjemalec mora o vsaki poškodbi, okvari ali netesnosti naprave za regulacijo tlaka plina takoj obvestiti sistemskega operaterja.

14. člen

Če je pri končnemu odjemalcu zaradi sprememb na notranji plinski napeljavi potrebno zamenjati napravo za regulacijo tlaka plina, nameščeno na notranji plinski napeljavi, z novo drugih dimenzij in karakteristik, nosi vse stroške nabave in vgradnje nove naprave končni odjemalec.

VI. UPORABA NOTRANJE PLINSKE NAPELJAVE IN PRAVICA FIZIČNEGA DOSTOPA DO NAPELJAVE

15. člen

(1)

Gradnjo oziroma izvedbo notranje plinske napeljave lahko izvaja za to usposobljen izvajalec.

(2)

Način izvedbe notranje plinske napeljave je določen v tehničnih zahtevah, ki jih izda sistemski operater.

(3)

Pogoji za usposobljenega izvajalca del so določeni v tehničnih zahtevah, ki jih izda sistemski operater.

16. člen

(1)

Po končani gradnji in pred izvedbo zaplinjanja notranje plinske napeljave, mora investitor oziroma izvajalec del sistemskemu operaterju predložiti dokazilo o zanesljivosti objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov ali naslednje dokumente:

-

dokazilo izvajalca del, da je registriran na podlagi vpisa v Sodni register ali Poslovni register Slovenije za opravljanje dejavnosti,

-

certifikat o preizkusu usposobljenosti varilca,

-

izjavo, da je notranja plinska napeljava izvedena skladno s projektno dokumentacijo,

-

izjave o skladnosti vgrajenih materialov,

-

zapisnik o trdnostnem preizkusu notranje plinske napeljave,

-

potrdilo o prvem pregledu plinskega trošila in dimovodne napeljave s strani pristojnega dimnikarskega podjetja.

(2)

Tesnostni preizkus in zaplinjanje notranje plinske napeljave lahko izvede samo sistemski operater, pri čemer storitvi obračuna po ceniku, ki ga objavi na spletni strani.

17. člen

(1)

Če je bilo za notranjo plinsko napeljavo izdano gradbeno dovoljenje v okviru gradbenega dovoljenja za celoten objekt, mora investitor po opravljenem tehničnem pregledu objekta, sistemskemu operaterju predložiti:

-

uporabno dovoljenje ali

-

odločbo o poskusnem obratovanju.

(2)

Po končanem poskusnem obratovanju mora investitor skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov, sistemskemu operaterju predložiti uporabno dovoljenje.

18. člen

(1)

Za vzdrževanje in nemoteno delovanje notranje plinske napeljave je dolžan skrbeti lastnik napeljave.

(2)

Vse stroške izvedbe zaplinjanja, pregledov in vzdrževanja notranje plinske napeljave nosi lastnik napeljave.

19. člen

Če sistemski operater po predhodnem naročilu lastnika notranje plinske napeljave, ki obratuje, pri pregledu napeljave in/ali pregledu priključenih plinskih trošil ugotovi nepravilnosti, ki so v nasprotju s tehničnimi predpisi in zahtevami sistemskega operaterja ali take, da ogrožajo premoženje in zdravje uporabnikov in končnih odjemalcev ter okolico, mora sistemski operater ustaviti distribucijo plina dokler ni zagotovljeno varno obratovanje.

20. člen

Notranjo plinsko napeljavo se lahko prične uporabljati, ko so izpolnjeni pogoji iz 16. oziroma 17. člena tega akta in je s strani sistemskega operaterja izdan atest o sposobnosti notranje plinske napeljave za obratovanje.

21. člen

(1)

Končni odjemalec mora uporabljati notranjo plinsko napeljavo tako, da niso mogoče motnje pri distribuciji plina in obratovanju naprav in napeljav, ki so v upravljanju drugih končnih odjemalcev ter sistemskega operaterja.

(2)

Sistemski operater s priključitvijo objektov, naprav in napeljav tretjih oseb na distribucijsko omrežje ne prevzema odgovornosti za tehnično brezhibno in varno obratovanje in delovanje teh objektov, naprav in napeljav, kar izhaja iz predloženih uporabnih dovoljenj oziroma ustreznih dokumentov, skladno z določili tega akta. Odgovornost je skladno z zakonom, ki ureja graditev objektov na strani pooblaščenih organov oziroma oseb.

22. člen

Končni odjemalec mora sistemskemu operaterju omogočiti prost pristop do notranje plinske napeljave v naslednjih primerih:

-

pri odčitovanju merilnih naprav in v drugih primerih kot to določata Akt za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter sistemska obratovalna navodila,

-

pri redni menjavi merilnih naprav,

-

pri rednem ali izrednem pregledu in vzdrževanju naprav za regulacijo tlaka plina,

-

pri kontroli nazivnih moči plinskih trošil v zvezi z obračunom omrežnine,

-

pri odpravi napak in pomanjkljivosti na notranji plinski napeljavi, plinskih napravah in drugi plinski opremi kadar povzročajo ali bi lahko povzročale motnje na omrežju sistemskega operaterja.

23. člen

(1)

Napake in poškodbe na notranji plinski napeljavi do merilne naprave lahko popravlja in odpravlja sistemski operater, z njegovim soglasjem pa tudi izvajalci, ki so za to usposobljeni.

(2)

Popravila na notranji plinski napeljavi za merilno napravo lahko izvajajo vsi usposobljeni izvajalci.

(3)

Popravila na plinskih trošilih lahko izvajajo vsi izvajalci, ki so za to usposobljeni in pooblaščeni s strani proizvajalca plinske opreme.

24. člen

Če končni odjemalec z obratovanjem svojih energetskih objektov, naprav ali napeljav ogroža življenje ali zdravje ljudi, ali ogroža premoženje, ali če končni odjemalec ob pomanjkanju zemeljskega plina ne upošteva posebnih ukrepov o omejevanju odjema zemeljskega plin iz distribucijskega omrežja, lahko sistemski operater nemudoma ukrepa in brez predhodnega obvestila končnemu odjemalcu ustavi distribucijo zemeljskega plina.

VII. PRIKLJUČITEV NA OMREŽJE

25. člen

(1)

Po dokončnosti soglasja o priključitvi iz 11. člena tega akta sklene sistemski operater s potencialnim uporabnikom pogodbo o priključitvi na distribucijsko omrežje.

(2)

S pogodbo o priključitvi sistemski operater in potencialni uporabnik uredita medsebojne pravice in obveznosti, predvsem pa:

-

lastništvo in upravljanje merilne naprave, vzdrževanje merilne naprave in napeljave,

-

razmejitev lastništva omrežja in napeljav,

-

predajno mesto in prehod lastništva zemeljskega plina,

-

potrebni obseg del, ki jih je potrebno izvršiti za priključitev uporabnika na distribucijsko omrežje ter rok izvedbe,

-

glavne tehnične karakteristike priključka, energetskih objektov, naprav ali napeljav,

-

maksimalni in minimalni urni pretok zemeljskega plina,

-

nazivni in minimalni delovni tlak plina na predajnem mestu,

Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer

Časovnica