Akt o določitvi metodologije za določanje cen sistemskih...

661. Akt o določitvi metodologije za določanje cen sistemskih storitev

Na podlagi četrtega odstavka 74. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 17/14 in 81/15) Agencija za energijo izdaja

A K T
o določitvi metodologije za določanje cen sistemskih storitev

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen)

(1)

Ta akt določa metodologijo za določanje cen posameznih sistemskih storitev, ki jih sistemski operater potrebuje za zagotavljanje zanesljive oskrbe z električno energijo in ki jih lahko zagotavljajo proizvajalci ali odjemalci znotraj regulacijskega območja prenosnega sistema Republike Slovenije.

(2)

Z metodologijo iz prejšnjega odstavka se določajo elementi za določitev cene izvajanja sekundarne regulacije, terciarne regulacije, zagona agregata brez omrežnega napajanja ter regulacije napetosti, kadar sistemskemu operaterju na trgu ne uspe zagotoviti zadostnih sistemskih storitev ali če jih ne uspe nabaviti pod konkurenčnimi pogoji. V tem primeru Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) na zahtevo sistemskega operaterja brez poseganja v sklenjene pogodbe o dobavi z odločbo naloži enemu ali več proizvajalcem ali odjemalcem elektrike, ki lahko glede na tehnična in ekonomska merila pod najugodnejšimi pogoji ponudijo ustrezne količine sistemskih storitev, naj nemudoma sklenejo pogodbo za zagotavljanje sistemskih storitev s sistemskim operaterjem.

(3)

Določitev cen posameznih sistemskih storitev temelji za vsako tehnologijo ločeno na mejnih stroških primerljivega proizvajalca ali odjemalca, ki na najbolj učinkovit način izvaja določene sistemske storitve. V mejne stroške so vključeni stroški na področju letnih stalnih stroškov, ki so posledica investicijskih stroškov, delov stroškov obratovanja in vzdrževanja. Metodologija izhaja iz stroškov zagotavljanja sistemskih storitev za posamezne vrste proizvodnih enot, primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva ter s tem povezana tveganja. Parametri za določitev cen posameznih sistemskih storitev so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega akta.

(4)

Akt določa tudi način določanja cen sistemskih storitev z upoštevanjem cen primerljivih sistemskih storitev, ki so na voljo pri sistemskih operaterjih v regiji.

(5)

Cena sistemske storitve se določi za posamezno tehnologijo glede na njeno zmožnost nastopanja na trgu sistemskih storitev in njeno skupno razpoložljivost.

(6)

V metodologiji so obravnavane vse tehnologije, ki lahko zagotavljajo trajno, zanesljivo in kakovostno izvajanje storitev v obdobju, za katero sistemski operater zagotavlja sistemske storitve po tem aktu.

2. člen

(postopek za določitev cen sistemskih storitev)

(1)

Agencija na podlagi zahteve sistemskega operaterja z odločbo iz drugega odstavka prejšnjega člena določi vrsto, ceno in količino sistemskih storitev, čas trajanja pogodbe ter rok za sklenitev pogodbe.

(2)

V zahtevi mora sistemski operater:

-

navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da mu na trgu ni uspelo zagotoviti zadostnih sistemskih storitev ali da mu jih ni uspelo nabaviti pod konkurenčnimi pogoji glede na kriterije iz drugega odstavka 74. člena EZ-1;

-

navesti podatke o proizvajalcih ali odjemalcih in njihovih proizvodnih enotah, ki lahko zagotovijo sistemsko storitev;

-

opredeliti za vsako proizvodno enoto posebej vrsto, količino in potrebno trajanje posamezne sistemske storitve, ki je predmet zahtevka, in

-

navesti okoliščine, iz katerih izhaja, da so v zahtevku navedeni proizvajalci ali odjemalci najbolj primerni za zagotavljanje sistemskih storitev glede na merila iz tega akta.

(3)

Proizvajalci ali odjemalci so agenciji na njeno zahtevo dolžni posredovati podatke in listine, ki so potrebne za ugotovitev v zahtevi sistemskega operaterja zatrjevanih dejstev.

II. DOLOČITEV LETNE CENE ZA KRITJE STROŠKOV ZAGOTAVLJANJA SEKUNDARNE REGULACIJE

1. Splošne določbe

3. člen

(opredelitev stroškov in cene za zagotavljanje sekundarne regulacije)

(1)

Sekundarna regulacija se zagotavlja s prilagajanjem odjema in prilagajanjem proizvodnje, pri čemer se za prilagajanje proizvodnje uporabljajo:

-

parne elektrarne na premog (PE);

-

plinsko-parne elektrarne na zemeljski plin (PPE);

-

srednjetlačne hidroelektrarne (HEs);

-

nizkotlačne hidroelektrarne (HEn) in

-

črpalne elektrarne (ČE).

(2)

Za posamezno proizvodno tehnologijo iz prejšnjega odstavka se stroški določajo glede na:

-

letne stalne stroške, ki so posledica investicijskih stroškov;

-

delež stroškov obratovanja in

-

delež stroškov vzdrževanja.

(3)

Priznani deleži posameznih stroškov iz drugega odstavka tega člena veljajo ne glede na specifične parametre posameznega tehnološko razvrščenega proizvajalca ali odjemalca glede na referenčno določene parametre, kot jih določajo Tabela 1, Tabela 2, Tabela 3 in Tabela 4 v Prilogi 1, ki je kot priloga se stavni del tega akta.

(4)

Urna specifična cena za izvajanje sekundarne regulacije (Uc_SRO) se določi kot zbir posameznih stroškov za posamezno proizvodno tehnologijo, ki se določi za zagotavljanje sekundarne regulacije in velja za obseg (v MW) storitve, ki jo določa naslednja enačba:

&fbco;binary entityId="71222845-191a-44e0-83e5-1d7e8b01c922" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

LS_{inv_SRO}	letni stalni strošek tehnologije, ki zagotavlja sekundarno regulacijo (EUR);
LS_{obr_SRO}	delež stroška obratovanja proizvodne tehnologije za zagotavljanje sekundarne regulacije, normiran na obdobje enega leta (EUR);
LS_{vzd_SRO}	delež stroška vzdrževanja proizvodne tehnologije za zagotavljanje sekundarne regulacije (EUR);
P_{SRO_T}	pozitivni del moči sekundarnega regulacijskega obsega posamezne proizvodne tehnologije T (MW).

2. Stalni strošek parnih elektrarn na premog, plinsko-parnih elektrarn, hidroelektrarn in črpalnih elektrarn

4. člen

(letni stalni strošek za kritje investicijskih stroškov posamezne proizvodne tehnologije)

(1)

Letni stalni strošek za izvajanje sekundarne regulacije posamezne proizvodne enote nastane kot posledica zakupa moči ter predstavlja pokritje dela celotnih investicijskih stroškov posamezne proizvodne enote, tj. parne elektrarne na premog, plinsko-parne elektrarne, hidroelektrarne ali črpalne elektrarne. Celotni stroški so letno razmejeni, upoštevan je donos na sredstva ter upošteva se delež, ki ga obsega sekundarna regulacijska rezerva glede na celotno električno moč proizvodne enote.

(2)

Skupni investicijski stroški posamezne proizvodne tehnologije (S_{inv_T}) zajemajo vse stroške, ki se nanašajo na izvedbo posameznega projekta in so za posamezno tehnologijo določeni v Tabeli 1 Priloge 1. Strošek proizvodne tehnologije (HEn, HEs, PE, PPE, ČE) obsega predvidoma vse komponente (TPC – angl. Total Plant Cost oz. Overnight Investment Cost, ki predstavlja stroške investicije v določenem časovnem trenutku, pri čemer je predpostavljena takojšnja izvedba investicije), ki poleg cene proizvodne tehnologije na trgu in lokalno pogojenih specifičnih stroškov zajema tudi inženiring in nepredvidene stroške, a brez stroškov financiranja in DDV.

(3)

Letni investicijski strošek (LS_inv) proizvodne tehnologije se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="6ca4a2d4-3ed1-45ba-8f19-911bfe74ca37" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

S_{inv_T}	investicijski strošek posamezne proizvodne tehnologije T, s katero se zagotavlja sekundarna regulacija (EUR);
DS	diskontna stopnja;
L_T	ekonomska življenjska doba posamezne proizvodne tehnologije T (leta).

(4)

Pri ugotavljanju celotnega letnega stroška investicije za namene zagotavljanja sekundarne regulacije se upošteva le del, ki je v neposredni povezavi z zagotavljanjem moči sekundarne regulacije posamezne proizvodne tehnologije. Letni strošek za zagotavljanje moči za sekundarno regulacijo (LS_{inv_SRO}) iz katere koli proizvodne tehnologije (PE, PPE, HEs, HEn, ČE) se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="65207e85-d892-4c37-91e8-4bfa2981a8c9" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

P_{SRO_T}	pozitivni del moči regulacijskega obsega posamezne proizvodne tehnologije T (MW);
P_{inst_T}	inštalirana električna moč proizvodne enote (MW);
LS_inv	letni investicijski strošek proizvodne tehnologije (EUR).

3. Stroški obratovanja in vzdrževanja

5. člen

(stroški obratovanja parne elektrarne na premog)

(1)

Variabilni stroški parne elektrarne na premog so zaradi sodelovanja v sekundarni regulaciji višji, kot če bi obratovala pri konstantni obremenitvi. Sodelovanje pri sekundarni regulaciji povzroča višjo porabo primarnega vira in posledično višje emisije CO₂.

(2)

Za izračun stroška za izvajanje sekundarne regulacije parne elektrarne na premog se upoštevajo izračuni za oba ločena primera, s sekundarno regulacijo in brez nje. Končni izračun stroška obratovanja se izvede na različne letne porabe goriva ob enaki količini proizvedene električne energije.

(3)

Zaradi delovanja elektrarne v sekundarni regulaciji se upošteva spremenjena vhodna toplotna moč v turbino (VTM_{tur_i}) za enako električno moč na pragu objekta (P_{e_i}) v vsaki točki obremenitve (i) elektrarne. Izračuna se s pomočjo spremenjene neto specifične porabe toplote brez kotla (q_{sp_i}), ki je določena v Tabeli 3 Priloge 1, na naslednji način:

&fbco;binary entityId="283c7931-7b28-4ee0-bf72-e526ecbdbc59" type="png"&fbcc;

in

&fbco;binary entityId="fcbd3049-487f-43d9-b1d5-49ad8e11d242" type="png"&fbcc;

ter ob upoštevanju:

&fbco;binary entityId="0333b55e-0ec2-4d49-912e-b226aaef9aa5" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

VTM_{tur_SRO_i}	vhodna toplotna moč v parno turbino ob delovanju v sekundarni regulaciji pri obremenitvi i (MJ/s);
VTM_{tur_i}	vhodna toplotna moč v parno turbino brez delovanja v sekundarni regulaciji pri obremenitvi i (MJ/s);
q_{sp_SRO_i}	neto specifična poraba toplote brez kotla ob delovanju v sekundarni regulaciji pri obremenitvi i (kJ/kWh), določena v Tabeli 3 Priloge 1;
q_{sp_i}	neto specifična poraba toplote brez kotla, ko ne deluje sekundarna regulacija, pri obremenitvi i (kJ/kWh), določena v Tabeli 3 Priloge 1;
P_{e_i}	električna moč na pragu pri obremenitvi i (MW), določena v Tabeli 3 Priloge 1.

(4)

Proizvedena električna energija W_{e_i} (GWh) v času obremenitve t_i se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="7fd087b9-ee93-4ad1-9fba-654180d273a3" type="png"&fbcc;

oziroma na letnem nivoju:

&fbco;binary entityId="2304f0f8-02cc-492a-bf7a-4df57484bc5d" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

W_L	letna količina proizvedene električne energije v obdobju izvajanja sekundarne regulacije (GWh);
P_{e_i}	električna moč na pragu pri obremenitvi i (MW) v Tabeli 2 Priloge 1;
n	število obremenitvenih stopnic od i=1 do n, določeno v Tabeli 2 Priloge 1;
t_i	čas trajanja obremenitve (h) v Tabeli 2 Priloge 1.

(5)

Delovanje elektrarne v sekundarni regulaciji vpliva tudi na izkoristek kotla. Odvisnost izkoristka kotla od izvajanja regulacije je določena v tabeli 3 iz Priloge 1. Potrebna vhodna toplotna moč goriva se določi glede na to, ali elektrarna deluje v sekundarni regulaciji ali ne. Tako se pri obremenitvi i, v primeru izvajanja sekundarne regulacije vhodna toplotna moč goriva izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="4be83009-5aff-42da-bd95-4976c3a3a434" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

VTM_{gor_SRO_i}	vhodna toplotna moč goriva ob delovanju v sekundarni regulaciji in ob obremenitvi i (MJ/s);
VTM_{tur_SRO_i}	vhodna toplotna moč v turbino ob delovanju v sekundarni regulaciji ob obremenitvi i (MJ/s);
ɳ_{k_SRO_i}	izkoristek obratovanja kotla ob delovanju v sekundarni regulaciji ( %) v Tabeli 3 Priloge 1.

(6)

Vhodno toplotno moč goriva v primeru brez delovanja v sekundarni regulaciji določa naslednja enačba:

&fbco;binary entityId="326d8936-0fb2-4226-8fd6-ff9dbd9ee6dc" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

VTM_{gor_i}	vhodna toplotna moč goriva v primeru brez sekundarne regulacije in ob obremenitvi i (MJ/s);
VTM_{tur_i}	vhodna toplotna moč v turbino brez sekundarne regulacije (brez SRO) ob obremenitvi i (MJ/s);
ɳ_{k_i}	izkoristek obratovanja kotla ( %) v Tabeli 3 Priloge 1.

(7)

Izračuni stroška za izvajanje sekundarne regulacije na premogovnem bloku se izvedejo za oba ločena primera, s sekundarno regulacijo in brez nje, in ob upoštevanju različne letne porabe goriva ob enaki količini proizvedene električne energije. Potrebno vhodno toplotno energijo iz goriva v času t_i določa naslednja enačba:

&fbco;binary entityId="1074f6d7-22ff-45cf-97e7-28838ec6da6c" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

VTE_{gor_i}	vhodna toplotna energija goriva ob obremenitvi i (GJ);
VTM_{gor_i}	vhodna toplotna moč goriva v primeru brez sekundarne regulacije in ob obremenitvi i (MJ/s);
t_i	čas obremenitve i (h) v Tabeli 2 Priloge 1.

(8)

Potrebno količino goriva pri obremenitvi i (K_{gor_i}) ob upoštevanju spodnje kurilne vrednosti goriva (H_{i_gor}) določa naslednja enačba:

&fbco;binary entityId="3cf4580a-0063-4e2e-8858-da2bc31075cf" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

K_{gor_i}	količina porabljenega goriva ob obremenitvi i (t);
VTE_{gor_i}	vhodna toplotna energija ob obremenitvi i (GJ);
H_{i_gor}	spodnja kurilna vrednost goriva – premoga (MJ/kg), določena z oznako H_{i_premog} v Tabeli 8 Priloge 1.

(9)

Porabljeno gorivo za letno delovanje elektrarne skupaj znaša:

&fbco;binary entityId="152e668f-ef4e-4d50-a69c-a559d0e9c18c" type="png"&fbcc;

kjer oznaki pomenita:

K_gor	letna količina porabljenega goriva (t);
K_{gor_i}	količina porabljenega goriva ob obremenitvi i (t).

(10)

Potrebna vhodna toplotna energija za letno delovanje elektrarne skupaj znaša:

&fbco;binary entityId="cdc6ef8b-594d-4729-856a-c26ef6010bd0" type="png"&fbcc;

kjer oznaki pomenita:

VTE_gor	letna vhodna toplotna energija porabljenega goriva (GJ);
VTE_{gor_i}	vhodna toplotna energija porabljenega goriva ob obremenitvi i (GJ).

(11)

Letni strošek za gorivo se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="12e8dc5d-f623-4f53-9a9e-a48ed11f8f18" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

S_gor	letni strošek goriva (EUR);
VTE_gor	letna vhodna toplotna energija (GJ);
C_gor	cena goriva na vneseni GJ energije za parno elektrarno na premog (EUR/GJ), določena z oznako c_premog v Tabeli 8 Priloge 1.

(12)

Zaradi različnih količin goriva so različne tudi letne emisije odpadnih plinov. Količina emitiranega CO₂ se izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="763f987e-d2b5-4aa4-87e2-a6c821af37af" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

K_CO2	letna količina emitiranega CO₂(t);
K_gor	letna količina goriva – premoga (t);
EF_gor	emisijski faktor goriva za parno elektrarno na premog (t CO₂/t), določen z oznako EF_premog v Tabeli 8 Priloge 1.

(13)

Strošek emisijskih kuponov za CO₂ določa naslednja enačba:

&fbco;binary entityId="922feb2e-7654-4647-aad5-c51ad5a92c4e" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

S_CO2	strošek emisijskih kuponov (EUR);
K_CO2	emisije CO₂ (t);
c_CO2	cena emisijskih kuponov (EUR/t CO₂), določena v Tabeli 8 Priloge 1.

(14)

Izračuni iz dvanajstega in trinajstega odstavka tega člena se izvedejo za primera, ko objekt deluje v sekundarni regulaciji in ko ne deluje. Dobljeni rezultat podaja:

-

povečan obseg porabe goriva v analizirani periodi oziroma kot povečanje stroška zanj in

-

povečan obseg emisij CO₂ ter stroške zanj.

(15)

Strošek za izvajanje sekundarne regulacije (S_{obr_SRO}) je sestavljen iz naslednjih razlik komponent stroškov za gorivo in stroškov za emisijske kupone:

&fbco;binary entityId="dfb467b1-0818-440c-b979-b4a8d4a0a327" type="png"&fbcc;

&fbco;binary entityId="840a998d-aea4-4a72-b8b9-86cea1d248d1" type="png"&fbcc;

&fbco;binary entityId="d63a9719-e66d-4589-9f86-9e210cf803cd" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

S_{obr_SRO}	strošek obratovanja zaradi delovanja v sekundarni regulaciji (EUR);
S_gor	strošek goriva (EUR);
S_{gor_SRO}	strošek goriva ob delovanju v sekundarni regulaciji (EUR);
S_CO2	strošek emisijskih kuponov (EUR/t CO₂);
S_{CO2_SRO}	strošek emisijskih kuponov ob delovanju v sekundarni regulaciji (EUR/t CO₂).

(16)

Izračuni variabilnega dela stroškov za izvajanje sekundarne regulacije veljajo za elektrarno v obratovanju, za obdobje, ki je krajše od enega leta zaradi načrtovane, nenačrtovane ali tržne nerazpoložljivosti. Izračuni variabilnega dela stroškov iz prejšnjega odstavka se urno povprečijo in preračunajo na letni nivo:

&fbco;binary entityId="1d7cf80b-6d9a-4cd2-a80c-961c9f65b1b1" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

LS_{obr_SRO}	letni strošek obratovanja ob izvajanju sekundarne regulacije, normiran na obdobje celega leta (EUR);
S_{obr_SRO}	strošek obratovanja ob izvajanju sekundarne regulacije za čas t_SRO (EUR);
t_SRO	letno število obratovalnih ur elektrarne, ko elektrarna sodeluje v sekundarni regulaciji (h).

6. člen

(stroški obratovanja plinsko-parne termoelektrarne na zemeljski plin)

(1)

Zaradi delovanja elektrarne v sekundarni regulaciji se upošteva spremenjena vhodna toplotna moč goriva (VTM_{gor_}_i) za enako električno moč na pragu objekta P_{e_i} – v vsaki točki obremenitve (i) elektrarne. Izračuna se s pomočjo povečane neto specifične porabe toplote (q_{sp_i}), na naslednji način:

&fbco;binary entityId="dd3a5a8d-ddfc-46dd-81ce-6d5b6d770944" type="png"&fbcc;

in

&fbco;binary entityId="30d82222-032b-4752-b2f3-9395d56fc4e1" type="png"&fbcc;

ob upoštevanju:

&fbco;binary entityId="82aa6af7-02c1-4117-83f9-713667bb78e6" type="png"&fbcc;

kjer oznake pomenijo:

VTM_{gor_SRO_i}	vhodna toplotna moč goriva ob delovanju v sekundarni regulaciji pri obremenitvi i (MJ/s);
VTM_{gor_i}	vhodna toplotna moč goriva brez delovanja v sekundarni regulaciji pri obremenitvi i (MJ/s);
q_{sp_SRO_i}	neto specifična poraba toplote ob delovanju v sekundarni regulaciji pri obremenitvi i (kJ/kWh), določena v Tabeli 4 Priloge 1;
q_{sp_i}	neto specifična poraba toplote brez delovanja v sekundarni regulaciji pri obremenitvi i (kJ/kWh) v Tabeli 4 Priloge 1;
P_{e_i}	električna moč na pragu pri obremenitvi i (MW).

(2)

Proizvedena električna energija (GWh) se v času obremenitve t_i izračuna na naslednji način:

&fbco;binary entityId="4bc72511-786f-43ba-ab13-8635d4c23370" type="png"&fbcc;

Akt o določitvi metodologije za določanje cen sistemskih storitev

Časovnica