1058. Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje zadev v postopek poravnavanja
Na podlagi sedmega odstavka 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (uradno prečiščeno besedilo ZKP-UPB4, Uradni list RS, št. 32 z dne 10. 4. 2007, Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKP (ZKP-I), Uradni list RS, št. 68 z dne 8. 7. 2008, Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKP (ZKP-J) Uradni list RS, št. 77 z dne 2. 10. 2009) in prvega odstavka 64. člena Zakona o državnem tožilstvu (uradno prečiščeno besedilo ZDT-UPB-5, Uradni list RS, št. 94 z dne 16. 10. 2007 v zvezi z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZDT, Uradni list RS, št. 87 z dne 2. 11. 2009) generalna državna tožilka Republike Slovenije izdajam
S P L O Š N O N A V O D I L O
o pogojih in okoliščinah za odstopanje zadev v postopek poravnavanja
Z namenom, da se odpravi kriminogena situacija, ki utegne povzročiti nove konflikte med storilcem in oškodovancem ter da se med njima doseže poravnava, kadar izrek sankcije ni nujen, odstopajo državni tožilci na podlagi prvega odstavka 161.a člena in prvega odstavka 443.a člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v poravnavo kot primerne praviloma zadeve ali obtožne predloge za kazniva dejanja, ki so navedena v naslednjih alinejah:
-
15. poglavje Kazenskega zakonika (KZ-1): prvi, drugi in tretji odstavek 122. člena, prvi, tretji in četrti odstavek 123. člena, tretji in četrti odstavek 124. člena in 126. člen;
-
16. poglavje KZ-1: 132. člen; prvi, drugi in tretji odstavek 133. člena; 135. člen; prvi odstavek 136. člena; prvi odstavek 137. člena; prvi odstavek 138. člena; prvi do četrti odstavek 139. člena; prvi in drugi odstavek 141. člena; prvi odstavek 143. člena; prvi in drugi odstavek 147. člena; prvi odstavek 149. člena;
-
21. poglavje KZ-1: prvi odstavek 190. člena; 191. člen; 193. člen; 194. člen;
-
22. poglavje KZ-1: vsa kazniva dejanja ob zakonskih pogojih, razen členov 199, 201 in 203;
-
23. poglavje KZ-1: vsa kazniva dejanja ob zakonskih pogojih razen prvega in drugega odstavka 212. člena in prvega odstavka 218. člena;
-
24. poglavje KZ-1: vsa kazniva dejanja ob zakonskih pogojih, če gre za lažja kazniva dejanja;
-
25. poglavje KZ-1: prvi odstavek 251. člena.
Za postopek poravnavanja so ob upoštevanju splošnih pogojev in okoliščin primerne kazenske zadeve zaradi kaznivih dejanj iz drugega odstavka 161.a člena ZKP:
-
kjer je huda ali posebno huda telesna poškodba posledica dalj časa trajajočih sporov ali konfliktnega razmerja med osumljencem in oškodovancem ali če je oškodovanec s svojim ravnanjem kakorkoli prispeval k nastanku konflikta;
-
kjer je mogoče s sporazumom odpraviti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, in če ne gre za poškodbo, ki bi terjala rento ali izjemno visoko odškodnino;
-
če osumljenec in oškodovanec sama predlagata, da bi se poravnala;
-
v mladoletniških zadevah, če gre za oškodovance, ki živijo v mladoletnikovi bližini so z njim povezani v šoli ali na delovnem mestu in bi bil sporazum za bodočo ureditev odnosov primernejši kot sprožitev kazenskega pregona.
Za odstop v postopek poravnavanja praviloma niso primerne zadeve ali obtožni predlogi s kaznivimi dejanji, pri katerih je:
-
oškodovana država ali uradna oseba, ali kjer oškodovanca ni mogoče prepoznati oziroma definirati;
-
en storilec in več oškodovancev;
-
varovani objekt splošna dobrina, npr. gospodarstvo, pravni promet, varnost javnega prometa (v teh primerih je primernejša uporaba odloženega pregona).
Pri odločitvi o odstopu zadeve ali obtožnega predloga v poravnavanje morajo državni tožilci v vsakem primeru posebej presoditi ali javni interes in interes v kazensko zadevo vpletenih udeležencev (osumljenca in oškodovanca) dopuščata odstop.
Razlogi javnega interesa so lahko:
-
teža in način storitve dejanja, posledice (majhna škoda, možnost sporazumne odprave škode), časovna odmaknjenost dejanja, stopnja krivde, priznanje, obžalovanje, povratništvo, socialne razmere;
-
če gre za kaznivo dejanje, pri katerem se predvideva izrek pogojne obsodbe;
-
če gre za kaznivo dejanje, pri katerem se ne predvideva izrek stranske kazni ali varnostnega ukrepa;
-
če je kaznivo dejanje posledica nesporazuma ali napačne presoje osumljenca;
-
če gre za staro ali zelo mlado osebo (osumljenca ali oškodovanca).
Razlogi interesa strank so lahko:
-
soprispevek oškodovanca h kaznivemu dejanju;
-
če je osumljenec sam zaradi dejanja utrpel škodo;
-
slabo zdravstveno stanje osumljenca ali oškodovanca;
-
če izvira dejanje iz dalj časa trajajočega odnosa, v katerem bosta stranki ostali še naprej (npr. sorodniki, šola, delovno mesto, sosedje, lokalna skupnost ...);
-
odnos med osumljencem in oškodovancem, njuno predhodno razmerje in odnos storilca do žrtve po dejanju.