818. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN-D)
Na podlagi prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. marca 1993.
Ljubljana, dne 3. aprila 1993.
Predsednik
Republike Slovenije
Milan Kučan l.r.
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O UREJANJU NASELIJ IN DRUGIH POSEGOV V PROSTOR
V zakonu o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in 26/90) se 73. člen spremeni tako, da se glasi:
"Če se gradi ali drugače posega v prostor brez lokacijskega dovoljenja ali odločbe o dovolitvi priglašenih del, odredi organ urbanistične inšpekcije, da se objekt ali del objekta odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira poseg v prostor, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, in sicer na investitorjeve stroške, če investitorja ni mogoče odkriti, pa na stroške lastnika oziroma upravljalca zemljišča.
Če urbanistični inšpektor ugotovi, da sanacija iz prejšnjega odstavka predstavlja poseg v prostor po določbah tega zakona, odredi zavezancu pridobitev dovoljenja zanj."
Za 75. členom se doda nov 75.a člen, ki se glasi:
V primeru, ko urbanistični inšpektor pri izvajanju 73. in 75. člena tega zakona ugotovi povzročeno onesnaženje, poškodbo ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škodo na naravni in kulturni dediščini, obvesti o tem pristojni organ."
Na koncu prvega odstavka 76. člena se doda besedilo, ki se glasi:
"V zadevah urbanistične inšpekcije se odločbe oziroma spisi vročajo na način iz 84., 85. in 86. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št.47/86). Za kraj vročitve po 84.členu prej navedenega zakona se šteje tudi lokacija nedovoljenega posega v prostor, za mesto pribitja po 86.členu prej navedenega zakona pa tudi objekt, del objekta ali vidnomesto na drugem nedovoljenem posegu v prostor, ki je predmet odločbe oziroma spisa."
Drugi odstavek 76. člena se spremeni tako, da se glasi:
"Pritožba zoper odločbo iz 73. in 75. člena tega zakona ne zadrži njene izvršitve."
Za drugim odstavkom 76. člena se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
"Odreditev iz 73. in četrtega odstavka 75. člena tega zakona se šteje za posebno tehten vzrok iz drugega odstavka 82. člena zakona o splošnem upravnem postopku.
Upravna izvršba odločbe iz drugega odstavka tega člena, v kateri se določi tudi njen način, se opravi na podlagi izvršljive odločbe."
Za 76. členom se dodajo novi 76.a do 76.č členi, ki se glasijo:
Investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča je dolžan plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.
Vrsta in stopnja degradacije se ugotavljata glede na vrsto in obseg nedovoljenega posega, njegovih posledic na možnosti uporabe prostora in glede na območje, na katerem je bil izveden ali se izvaja nedovoljen poseg. Kriterije za izračunavanje višine nadomestila in način njegovega plačila predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo najkasneje v 30 dneh od uveljavitve tega zakona.
Nadomestilo plača zavezanec na podlagi odločbe, ki jo izda organ, pristojen po 52. členu tega zakona, in je v višini 40% prihodek proračuna občine, v višini 30% prihodek Ekološko razvojnega sklada in v višini 30% Stanovanjskega sklada Republike Slovenije.
Sredstva, dobljena z nadomestili, se lahko uporabijo samo za namene urejanja stavbnih zemljišč v občini, za namene varstva okolja in za namene neprofitne stanovanjske gradnje.
Kadar so kljub izvršenim ukrepom, odrejenim po 73. in 75. členu tega zakona, in kljub izvršenim ukrepom po drugih predpisih, povzročeni onesnaženje, poškodba ali razvrednotenje okolja, nevarnost za okolje ali škoda na naravni in kulturni dediščini, je investitor nedovoljenega posega v prostor ali, če tega ni mogoče ugotoviti, lastnik oziroma upravljalec zemljišča dolžan plačati odškodnino.
Višino, trajanje in način plačila odškodnine določi sodišče, pri čemer upošteva:
-
odškodnino zaradi trajne spremembe prostora glede elementov iz drugega odstavka 50. člena tega zakona,
-
odškodnino za razvrednotenje okolja, odškodnino za nevarnost za okolje in odškodnino za onesnaženje po predpisih o varstvu okolja,
-
odškodnino za poškodbo okolja, ki ne sme biti manjša od premoženjske koristi, ki jo je pridobil investitor ali bi se lahko pridobila z izkoriščanjem naravne dobrine,