999. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja
Na podlagi 4.a člena, osmega, devetega in enajstega odstavka 10. člena, drugega odstavka 11. člena, šestega odstavka 12. člena, dvanajstega odstavka 22. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo, 41/09, 32/12 in 90/12 – ZdZPVHVVR) ter tretjega odstavka 12. člena, 50. člena in drugega odstavka 95. člena Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/10 in 40/14 – ZIN-B) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja
V Pravilniku o trženju razmnoževalnega materiala in sadik hmelja (Uradni list RS, št. 45/13) se v 1. členu za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2)
Ta pravilnik določa tudi meje posebno nadzorovanega območja za verticilijsko uvelost hmelja, ki jo povzročata glivi Verticillium albo-atrum in Verticillium dahliae (v nadaljnem besedilu: verticilijska uvelost hmelja), zahteve za neokuženo enoto pridelave, ukrepe za preprečevanje širjenja in zatiranje verticilijske uvelosti hmelja ter pogoje za prenehanje odrejenih ukrepov.«.
V 2. členu se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4.
enota pridelave razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja (v nadaljnjem besedilu: enota pridelave) je matično hmeljišče, senčnica, mrežnik, rastlinjak ali drug zavarovan prostor, ki je namenjen za pridelavo razmnoževalnega materiala ali sadik hmelja. Enota pridelave je lahko cel GERK ali del GERK-a. V primeru matičnega hmeljišča je enota pridelave lahko enota hmeljišča v obdelavi, kot je opredeljena s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev, ali del enote hmeljišča v obdelavi;«.
6. točka se spremeni tako, da se glasi:
»6.
varovalni pas je območje, ki obdaja enoto pridelave in v katerem se izvajajo s tem pravilnikom predpisani ukrepi za preprečevanje širjenja verticilijske uvelosti hmelja;«.
Za 10. točko se dodajo nove 11. do 14. točka, ki se glasijo:
»11.
posebno nadzorovano območje so vse enote pridelave s pripadajočimi varovalnimi pasovi na ozemlju Republike Slovenije, kjer se zagotavlja zdravstveno varstvo z namenom pridelave rastlin hmelja za saditev;
12.
rastline za saditev so razmnoževalni material in sadike hmelja iz 2. in 3. točke tega člena;
13.
premeščanje rastlin za saditev je trženje razmnoževalnega materiala in sadik hmelja po tem pravilniku;
14.
letalna oblika verticilijske uvelosti hmelja je verticilijska uvelost hmelja, ki jo povzroča gliva Verticillium albo-atrum, letalni patotip PV1.«.
V 3. členu se druga alineja 5. točke spremeni tako, da se glasi:
»-
ki so namenjene za sajenje standardnih matičnih hmeljišč ali proizvodnih hmeljišč in«.
V tretjem odstavku 7. člena se prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»-
skupno količino razmnoževalnega materiala ali sadik v eni partiji ali v primeru matičnega hmeljišča površino matičnega hmeljišča, število matičnih rastlin, ki se uradno potrdijo, in«.
Peti odstavek 10. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5)
Organ za potrjevanje uradno potrdi izvorne in osnovne matične rastline tako, da zanje izda potrdilo o uradni potrditvi iz tretjega odstavka 7. člena tega pravilnika, če na podlagi pregledov in rezultatov testiranj iz tretjega in četrtega odstavka tega člena ugotovi, da so izvorne in osnovne matične rastline:
-
bile pridelane na enoti pridelave, ki se šteje za neokuženo enoto pridelave v skladu z 11. členom tega pravilnika, in se vzdržujejo v skladu s Prilogo 1 tega pravilnika;
-
brez škodljivih organizmov iz Priloge 3 tega pravilnika in izpolnjujejo pogoje za premeščanje, določene s predpisi, ki urejajo zdravstveno varstvo rastlin;
-
vitalne in brez vidnih poškodb ali drugih napak, ki bi lahko vplivale na njihovo sposobnost nadaljnjega razmnoževanja.«.
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
»11. člen
(zahteve za neokuženo enoto pridelave razmnoževalnega materiala in sadik)
(1)
Razmnoževalni material in sadike hmelja se lahko pridelujejo le na neokuženi enoti pridelave.
(2)
Neokužena enota pridelave je del posebno nadzorovanega območja, ki vključuje enoto pridelave z 20-metrskim varovalnim pasom in izpolnjuje zahteve iz tretjega odstavka tega člena.
(3)
Enota pridelave se šteje za neokuženo, če so izpolnjene naslednje zahteve:
-
na enoti hmeljišča v obdelavi ali na GERKu, na katerem je enota pridelave, v zadnji popolni rastni dobi ni bila potrjena okužba z verticilijsko uvelostjo hmelja,
-
na enoti hmeljišča v obdelavi ali na GERKu, na katerem je enota pridelave, v zadnjih štirih zaporednih rastnih dobah ni bila potrjena okužba z letalno obliko verticilijske uvelosti hmelja,
-
v zadnjih štirih zaporednih rastnih dobah ni bila potrjena okužba z letalno obliko verticilijske uvelosti hmelja v 20-metrskem varovalnem pasu enote pridelave,
-
enota pridelave in pripadajoči varovalni pas izpolnjujeta zahteve za neokuženo enoto pridelave, določene s predpisom, ki odreja ukrepe za preprečevanje vnosa in širjenja viroidnih zakrnelosti hmelja.
(4)
Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se zavarovan prostor šteje za neokuženo enoto pridelave, če je brez 20-metrskega varovalnega pasu in če:
-
je preprečen dostop okužbam z verticilijsko uvelostjo hmelja iz okolja,
-
je okoli njega najmanj 2 m širok pas, ki je brez vseh rastlin ali pa je zatravljen in redno pokošen,
-
izpolnjuje druge podrobnejše zahteve v skladu s smernicami za zavarovani prostor, ki so dosegljive pri Upravi in na njeni spletni strani (v nadaljnjem besedilu: smernice).
(5)
Pri delu v zavarovanem prostoru mora dobavitelj izvajati higienske ukrepe, opredeljene v smernicah iz prejšnjega odstavka.
(6)
Izpolnjevanje zahtev iz tega člena preveri organ za potrjevanje na podlagi prijave, ki jo vloži dobavitelj v skladu s prvim odstavkom 10. člena, drugim odstavkom 12. člena, drugim odstavkom 15. člena ali drugim odstavkom 17. člena tega pravilnika, in evidenc o pojavu in razširjenosti verticilijske uvelosti hmelja ter izvedenih zdravstvenih pregledov. Zdravstveni pregledi rastlin hmelja se opravljajo vizualno.
(7)
Če organ za potrjevanje pri vizualnem zdravstvenem pregledu iz prejšnjega odstavka sumi na okužbo z verticilijsko uvelostjo hmelja, odvzame uradne vzorce, ki jih pošlje na testiranje v laboratorij, pooblaščen v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo rastlin. Sum na okužbo z verticilijsko uvelostjo hmelja se lahko preveri tudi s testiranjem vzorcev zemlje, v kateri rastejo ali so rastle rastline hmelja.
(8)
Na okužbo z verticilijsko uvelostjo hmelja se sumi, če se pojavijo naslednja bolezenska znamenja: rumenenje in venenje listov, najprej na spodnjem delu rastline in nato po rastlini navzgor, ob prerezu obolele trte je vidno porjavelo prevodno tkivo.
(9)
Če je iz evidenc iz desetega odstavka tega člena razvidno, da je bila na površini, na kateri sta enota pridelave in 20-metrski varovalni pas, že ugotovljena okužba z letalno obliko verticilijske uvelosti hmelja se, ne glede na tretji odstavek tega člena, enota pridelave šteje za neokuženo enoto pridelave, če organ za potrjevanje ugotovi, da letalna oblika verticilijske uvelosti hmelja ni ugotovljena:
-
v štirih zaporednih rastnih dobah na podlagi vizualnih pregledov zdravstvenega stanja rastlin hmelja med rastjo ali laboratorijskega testiranja rastlin hmelja in
-
na koncu četrte rastne dobe po odvzemu vzorcev zemlje za testiranje na prisotnost verticilijske uvelosti hmelja.
(10)
Evidence o pojavu in razširjenosti verticilijske uvelosti hmelja se vodijo v skladu s predpisom, ki ureja obveščanje in objavljanje podatkov o pojavu in razširjenosti rastlinskih škodljivih organizmov v Republiki Sloveniji.«.