ZIP – Zakon o izvršilnem postopku (ZIP) |...

346. Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)

Na podlagi 1. točke 337. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O IZVRŠILNEM POSTOPKU

Razglaša se zakon o izvršilnem postopku, ki ga le sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 30. marca 1978.

PR št. 692.

Beograd, 30. marca 1978.

Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
Kiro Gligorov s. r.

Z A K O N
O IZVRŠILNEM POSTOPKU

P r v i d e l

TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Vsebina zakona

Ta zakon določa pravila, po katerih postopa sodišče za prisilno izvršitev sodne odločbe, ki se glasi na izpolnitev obveznosti, in za zavarovanje terjatev.

Določbe tega zakona se uporabljajo tudi za prisilno izvršitev odločbe, izdane v upravnem postopku, ali v postopku za prekrške, ki se glasi na izpolnitev denarne obveznosti, kot tudi za zavarovanje denarne terjatve, o kateri se odloča v upravnem postopku ali v postopku za prekrške, razen če je za to izvršbo oziroma zavarovanje z zakonom določena pristojnost drugega organa.

Določbe tega zakona se uporabljajo za izvršbo in zavarovanje na ladji in letalu samo, če poseben zakon tako določa.

2. člen

Uvedba postopka

Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvedeta na predlog upnika.

Če zakon tako določa, se ta dva postopka uvedeta tudi po uradni dolžnosti.

Družbenopolitična skupnost, družbeni pravobranilec samoupravljanja, s statutom pooblaščena sindikalna organizacija in drugi organi, ki so pooblaščeni za uvedbo postopka pred sodiščem združenega dela ali pred drugim samoupravnim sodiščem, so pooblaščeni tudi za uvedbo postopka izvršbe in postopka zavarovanja, če je to potrebno zaradi varstva družbene lastnine in pravice samoupravljanja, odločba zadevnega sodišča pa je primerna za izvršbo po določbah tega zakona.

Če zakon ne določa drugače, imajo osebe in organi iz drugega in tretjega odstavka tega člena v postopku izvršbe in zavarovanja položaj upnika, oseba, proti kateri je postopek uveden, pa položaj dolžnika.

3. člen

Pristojnost

Izvršbo in zavarovanje dovoljuje in opravlja redno sodišče.

4. člen

Obseg izvršbe in zavarovanja

Izvršbo za uveljavitev denarne terjatve in zavarovanje take terjatve dovoli in opravi sodišče v obsegu, ki je potreben za njeno poravnavo oziroma zavarovanje.

5. člen

Varstvo dolžnika

Izvršba za uveljavitev denarne terjatve in zavarovanje take terjatve nista dovoljena na stvareh ali pravicah, ki so nujne za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžniku in osebam, katere je ta po zakonu dolžan preživljati, ali za opravljanje samostojne dejavnosti, ki je dolžniku glavni vir sredstev za življenje.

Pri opravljanju izvršbe in zavarovanja je treba upoštevati osebno dostojanstvo dolžnika in gledati, da sta izvršba in zavarovanje zanj čim manj neugodna.

6. člen

Varstvo dejavnosti določenih pravnih oseb

Na stvareh in pravicah pravnih oseb nista mogoča izvršba in zavarovanje za uveljavitev denarne terjatve, če so te stvari in pravice nujne za izvrševanje njihovih nalog oziroma opravljanje dejavnosti.

7. člen

Sestava sodišča in odločbe

Izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in odločbe izdaja sodnik posameznik, na drugi stopnji pa senat treh sodnikov.

Odločbe v postopku izvršbe in zavarovanja izdaja sodišče v obliki sklepa ali odredbe.

Z odredbo daje sodišče nalog uradni osebi za posamezna dejanja in odloča o drugih vprašanjih postopka.

Odredbo na drugi stopnji izda predsednik senata.

8. člen

Pravna sredstva

Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če ni v tem zakonu drugače določeno.

Zoper sklep o izvršbi lahko vloži dolžnik ugovor (48. člen).

Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa prve stopnje, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba.

Pritožba in ugovor ne odložita izvršbe, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Odločba o pritožbi je pravnomočna.

Zoper odredbo ni pravnega sredstva.

9. člen

Nedopustnost revizije in obnove postopka

Zoper pravnomočno odločbo, izdano v postopku izvršbe in zavarovanja, ni dovoljena revizija in ne obnova postopka.

10. člen

Hitrost in vrstni red postopanja

V postopku izvršbe in zavarovanja mora sodišče postopati hitro.

Sodišče mora jemati zadeve v delo po vrsti, kot jih je prejelo, razen če narava terjatve ali posebne okoliščine zahtevajo drugačen postopek.

11. člen

Vrstni red poplačila več upnikov

Več upnikov, ki uveljavljajo svoje denarne terjatve proti istemu dolžniku in na istem predmetu izvršbe, se poplača po tistem vrstnem redu, po katerem so pridobili pravico do poplačila iz tega predmeta, razen v primerih, v katerih ta zakon drugače določa.

12. člen

Izvršitev odločbe tujega sodišča

Izvršitev odločbe tujega sodišča se sme dovoliti in opraviti v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če odločba izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za priznanje.

13. člen

Izvršba na premoženje tuje države

Na premoženje tuje države v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji ni mogoče dovoliti izvršbe ali zavarovanja brez poprejšnjega soglasja zveznega upravnega organa, ki je pristojen za pravosodne zadeve, razen če je tuja država v to izrecno privolila.

14. člen

Uporaba določb zakona o pravdnem postopku

V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zveznem zakonu drugače določeno.

15. člen

Pomen posameznih izrazov

Posamezni v tem zakonu uporabljeni izrazi imajo tale pomen:

1)

izraz »terjatev« označuje pravico do denarnega zneska ali do neke storitve ali opustitve;

2)

izraz »upnik« označuje osebo, katere terjatev se uveljavlja ali zavaruje;

3)

izraz »dolžnik« označuje osebo, proti kateri se uveljavlja ali zavaruje terjatev;

4)

izraz »stranka« označuje upnika in dolžnika;

5)

izraz »udeleženec« označuje osebo, ki v postopku izvršbe ali zavarovanja uveljavlja kakšno svojo pravico ali pravno korist, pa ni stranka v postopku;

6)

izraz »sklep o izvršbi« označuje sklep, s katerim je v celoti ali delno ugodeno predlogu za izvršbo;

7)

izraz »uradna oseba« označuje delavca pri sodišču, ki neposredno opravlja posamezna dejanja izvršbe ali zavarovanja;

8)

izraz »kmet« označuje osebo, ki ji je kmetijska proizvodnja pretežen vir prihodkov.

D r u g i d e l

IZVRŠBA

Prvi razdelek

SKUPNE DOLOČBE

Prvo poglavje

Uvodne določbe

16. člen

Izvršilni naslov

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Izvršilni naslovi so:

1)

izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;

2)

izvršljiva odločba v upravnem postopku, poravnava v upravnem postopku in izvršljiva odločba v postopku za prekrške, če se glasijo na izpolnitev denarne obveznosti;

3)

druga odločba, za katero zakon določa, da je izvršilni naslov.

17. člen

Odločba in poravnava

S sodno odločbo so po tem zakonu mišljeni sodba oziroma odločba, sklep ter plačilni in drug nalog rednih sodišč, sodišč združenega dela, razsodišč, arbitraž in drugih samoupravnih sodišč, s sodno poravnavo pa poravnava, sklenjena pred temi sodišči.

Z odločbo v upravnem postopku sta po tem zakonu mišljena odločba in sklep, ki sta ju upravni organ ter pravna oseba izdala v izvrševanju svojih javnih pooblastil, s poravnavo v upravnem postopku pa poravnava, sklenjena v smislu zakona o splošnem upravnem postopku.

Z odločbo v postopku za prekrške je po tem zakonu mišljena odločba, ki jo je izdal sodnik za prekrške ali pristojni upravni organ.

18. člen

Izvršljivost odločbe

Sodna odločba ali odločba, izdana v postopku za prekrške, je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti.

Odločba, izdana v upravnem postopku, je izvršljiva, če je postala dokončna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti.

Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti teče od dneva, ko je bila dolžniku vročena odločba.

Na podlagi odločbe, ki je v nekem delu postala izvršljiva, je mogoče dovoliti izvršbo samo glede tega dela.

Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, in na podlagi odločbe v upravnem postopku, ki še ni postala dokončna, če zakon predpisuje, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.

19. člen

Izvršljivost poravnave

Sodna poravnava oziroma poravnava, sklenjena v upravnem postopku, je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla.

Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino.

Zapadlost, katere ni mogoče dokazati na način iz drugega odstavka tega člena, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.

20. člen

Primernost izvršilnega naslova za izvršbo

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti.

Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

20.a člen

Plačilo zamudnih obresti

Če se po nastanku izvršilnega naslova spremeni višina zamudnih obresti, določi sodišče na predlog upnika ali dolžnika s sklepom o izvršbi plačilo zamudnih obresti po spremenjeni stopnji.

Če so v izvršilnem naslovu določeni tudi stroški postopka, določi sodišče na predlog upnika s sklepom plačilo zamudnih obresti od zneska določenih stroškov po predpisani stopnji od dneva izdaje izvršilnega naslova do plačila.

21. člen

Verodostojna listina

Izvršba za uveljavitev denarne terjatve pravne osebe se dovoljuje tudi na podlagi verodostojne listine.

Verodostojna listina je v smislu tega zakona faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz overjenih poslovnih knjig, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti.

Kadar iz verodostojne listine ni razvidna zapadlost terjatve, dovoli sodišče izvršbo, če je upnik predložil pismeno izjavo, da je terjatev zapadla, in navedel dan zapadlosti.

22. člen

Prehod terjatve ali obveznosti

Izvršbo dovoli sodišče tudi na predlog nekoga, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot upnik, če z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj; kadar pa to ni mogoče, se prenos terjatve dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku.

Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi glede izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik.

23. člen

Pogojna in vzajemna obveznost

Izvršbo, ki je odvisna od poprejšnje izpolnitve kakšne upnikove obveznosti ali od nastopa kakšnega pogoja, dovoli sodišče, če upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je obveznost izpolnil oziroma da je pogoj nastopil.

Izpolnitev obveznosti oziroma nastop pogoja se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, če upnik tega ne more dokazati na način, ki je določen v prvem odstavku tega člena.

Če je upnik po izvršilnem naslovu dolžan izpolniti obveznost, toda pod pogojem, da nekdo hkrati izpolni obveznost proti njemu, dovoli sodišče izvršbo, če upnik priloži dokaz, da je zagotovil izpolnitev svoje obveznosti.

Šteje se, da je upnik zagotovil izpolnitev svoje obveznosti v smislu tretjega odstavka tega člena, če je predmet obveznosti položil pri sodišču ali v ta namen ravnal na drug primeren način.

Upnik, ki trdi, da je svojo obveznost že izpolnil, mora to dokazati na način iz prvega in drugega odstavka tega člena.

24. člen

Alternativna obveznost po dolžnikovi izbiri

Če ima dolžnik po izvršilnem naslovu pravico izbirati med več predmeti svoje obveznosti, mora upnik v predlogu za izvršbo označiti predmet, s katerim naj bo obveznost izpolnjena.

Dolžnik ima pravico izbire, vse dokler upnik ni vsaj delno sprejel predmeta, ki ga je v predlogu za izvršbo zahteval.

25. člen

Fakultativna pravica dolžnika

Dolžnik, ki mu je po izvršilnem naslovu izrečena nedenarna obveznost s pravico, da je njene izpolnitve lahko prost, če plača denarni znesek, določen v izvršilnem naslovu, lahko ta znesek plača vse dotlej, dokler upnik ni vsaj deloma sprejel izpolnitve obveznosti.

26. člen

Vloge in naroki

V izvršilnem postopku postopa sodišče na podlagi vlog in drugih pisanj.

Sodišče opravi narok, kadar ta zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju narok smotrn.

Namesto zapisnika lahko napravi sodnik o naroku uradni zaznamek.

Sodišče zasliši stranko ali udeleženca v postopku izven naroka, če tako določa ta zakon ali če se mu zdi potrebno za razjasnitev posameznih vprašanj ali za izjavo o kakšnem predlogu stranke.

Če ena ali nobena od strank ali udeleženec ne pride na narok ali če na vabilo sodišča ne pride k zaslišanju, to za sodišče ni ovira, da ne bi postopalo naprej.

27. člen

Sredstva izvršbe

Kot sredstva izvršbe za uveljavitev denarne terjatve sme sodišče dovoliti samo: prodajo premičnih stvari, prodajo nepremičnin, prenos denarne terjatve, vnovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in prenos sredstev, ki so na računu pri službi družbenega knjigovodstva.

28. člen

Predmet izvršbe

Predmet izvršbe za poravnavo denarne terjatve je lahko vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma kolikor ni izvršba na njej z zakonom omejena.

29. člen

Omejitev sredstev in predmetov izvršbe

Sodišče dovoli izvršbo za uveljavitev denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo.

Če je upnik predlagal za izvršbo več sredstev ali več predmetov, omeji sodišče na dolžnikov predlog ali po uradni dolžnosti izvršbo samo na nekatera sredstva oziroma na nekatere predmete, če zadoščajo za uveljavitev terjatve.

Sodišče lahko določi na predlog dolžnika za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za uveljavitev terjatve.

30. člen

Vrnitev v prejšnje stanje

Vrnitev v prejšnje stanje je v postopku izvršbe dovoljeno samo, če je zamujen rok za pritožbo in ugovor.

31. člen

Smrt stranke

O prekinitvi izvršilnega postopka, ki je nastala zaradi smrti stranke ali njenega zakonitega zastopnika, obvesti sodišče njene dediče, če so mu znani in če ve za njihovo prebivališče, ter nasprotno stranko.

Če sodišču dediči niso znani ali če ne ve za njihovo prebivališče, jim sodišče nemudoma postavi začasnega skrbnika.

32. člen

Izvršilni stroški

Izvršilne stroške plača najprej upnik.

Upnik mora dati predujem za izvršilne stroške v roku, ki mu ga določi sodišče.

Če upnik v tem roku ne da predujma za izvršilne stroške, sodišče ustavi izvršbo.

Če se je postopek začel po uradni dolžnosti, plača stroške najprej organ, ki je izdal izvršilni naslov na prvi stopnji.

Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo.

Upnik mora dolžniku na njegovo zahtevo povrniti izvršilne stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil.

Povrnitev stroškov je mogoče zahtevati le v tridesetih dneh od dneva, ko je bil končan postopek.

33. člen

Varščina

Če ta zakon predpisuje polaganje varščine, se varščina polaga v gotovini.

Družbenopolitične skupnosti in državni ter drugi organi iz tretjega odstavka 2. člena tega zakona ne polagajo varščine.

Drugo poglavje

Predlog za izvršbo

34. člen

Stvarna pristojnost

Za odločitev o predlogu za izvršbo je stvarno pristojno sodišče, ki ga določa republiški oziroma pokrajinski predpis.

35. člen

Vsebina predloga

V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine (21. člen) mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški.

Če je zahtevana izvršba na premične stvari, ni treba, da bi bile v predlogu za izvršbo te stvari natančneje označene.

36. člen

Potrdilo o izvršljivosti

Če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki o terjatvi ni odločalo na prvi stopnji, mu je treba priložiti izvršilni naslov v izvirniku ali overjenem prepisu, na katerem je potrdilo o izvršljivosti, oziroma verodostojno listino.

Potrdilo o izvršljivosti da sodišče oziroma organ, ki je odločal o terjatvi na prvi stopnji.

Neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti razveljavi s sklepom isto sodišče oziroma isti organ, na predlog ali po uradni dolžnosti.

37. člen

Umik in omejitev predloga

Upnik lahko med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo.

V tem primeru sodišče ustavi postopek.

Upnik lahko po umiku predloga vloži nov predlog za izvršbo.

38. člen

Sklep o predlogu

V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni: upnik in dolžnik, izvršilni naslov oziroma verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi.

V sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine naloži sodišče dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa poravna terjatev skupaj z odmerjenimi stroški ter dovoli izvršbo za uveljavitev teh terjatev.

V sklepu iz drugega odstavka tega člena se dolžnik pouči o pravici do vložitve ugovora zoper ta sklep.

Sklep, s katerim sodišče predlog za izvršbo popolnoma ali delno zavrne, mora biti obrazložen.

39. člen

Vročitev sklepa o izvršbi

Sklep o izvršbi vroči sodišče upniku in dolžniku, sklep, s katerim zavrne predlog za izvršbo, pa samo upniku.

Sklep o izvršbi na denarno terjatev vroči sodišče tudi dolžnikovemu dolžniku, sklep o izvršbi na sredstva na računu dolžnika pa tudi enoti organizacije, ki opravlja posle plačilnega prometa, pri kateri so ta sredstva.

Sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, vroči sodišče ustrezni enoti organizacije, ki opravlja posle plačilnega prometa šele, ko postane pravnomočen.

Sklep o izvršbi na premične stvari vroči sodišče dolžniku ob prvem izvršilnem dejanju, če ni v tem zakonu drugače določeno (73. člen).

Če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, ni pristojno za samo izvršbo, pošlje svoj sklep o izvršbi pristojnemu sodišču, da ga vroči in opravi izvršbo.

O uvedbi postopka za izvršitev odločbe sodišča združenega dela ali drugega samoupravnega sodišča je treba obvestiti pristojnega družbenega pravobranilca samoupravljanja.

Tretje poglavje

Opravljanje izvršbe

40. člen

Stvarna pristojnost

Za opravljanje izvršbe je pristojno sodišče, ki ga določa republiški oziroma pokrajinski predpis.

41. člen

Izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa

Izvršba se opravi tudi pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če ni za posamezna izvršilna dejanja v tem zakonu drugače določeno.

Pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne more biti upnik poplačan, razen v primeru, če gre za sklep o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa (tretji odstavek 199. člena).

Izvršba, dovoljena na podlagi verodostojne listine, se ne sme opraviti pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi.

42. člen

Meje izvršbe

Izvršba se opravlja v mejah, določenih v sklepu o izvršbi.

43. člen

Čas izvršbe

Izvršba se opravlja ob delavnikih, in to podnevi.

Ob drugih dneh ali ponoči se sme izvršba opraviti samo, če bi bilo nevarno odlašati; o tem odloča sodišče z odredbo.

44. člen

Ravnanje uradne osebe

Uradna oseba mora pri preiskovanju dolžnikovega stanovanja ali obleke, ki jo ima ta na sebi, in pri drugih izvršilnih dejanjih ravnati z dolžno obzirnostjo do osebnosti dolžnika in članov njegovega gospodinjstva.

Pri izvršilnih dejanjih v dolžnikovem stanovanju, pri katerih ni navzoč dolžnik, njegov zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali odrasel član njegovega gospodinjstva, morata biti navzoča dva polnoletna občana.

Kadar je treba opraviti izvršilno dejanje v zaklenjenem prostoru, pa dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga odpre uradna oseba v navzočnosti dveh polnoletnih občanov.

45. člen

Izvršba v prostoru pravne osebe

Izvršba v prostoru pravne osebe se opravlja po poprejšnjem obvestilu organa pravne osebe v navzočnosti osebe, ki jo ta določi.

Če organ pravne osebe tudi na ponovno zahtevo ne določi te osebe, se opravi izvršilno dejanje tudi brez njene navzočnosti.

46. člen

Oviranje uradne osebe pri delu

Uradna oseba ima pravico odstraniti osebo, ki ovira izvršbo, glede na okoliščine primera pa zahtevati tudi pomoč od pristojnega organa za notranje zadeve.

47. člen

Nepravilnosti pri opravljanju izvršbe

Stranka ali udeleženec v postopku lahko z vlogo zahteva od sodišča, naj odpravi nepravilnost, ki jo je uradna oseba storila pri opravljanju izvršbe.

Sodišče izda na tako zahtevo sklep, če je vložnik to zahteval.

Četrto poglavje

Ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi

48. člen

Ugovor kot edino pravno sredstvo

Sklep o izvršbi lahko dolžnik izpodbija z ugovorom, razen če izpodbija samo odločitev o stroških.

49. člen

Pristojnost

O ugovoru odloča sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi.

50. člen

Razlogi za ugovor

Ugovor zoper sklep o izvršbi je dopusten iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa:

1)

če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno;

2)

če listina, na podlagi katere je bila predlagana izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina;

3)

če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva;

4)

če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena;

5)

če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena;

6)

če še ni pretekel rok za poravnavo terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi;

7)

če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe oziroma pri katerih je možnost izvršbe omejena;

8)

če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel več uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave;

9)

če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni iztekel;

10)

če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo;

11)

če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu;

12)

če terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika;

13)

če ni bila pred tem poskušena izvršba na predmet, za katerega je v tem zakonu določeno, da se upnik poplača predvsem iz njega.

51. člen

Ugovor po izteku roka

Ugovor, ki temelji na dejstvu, ki se nanaša na terjatev (prvi odstavek 54. člena), se lahko vloži tudi po izteku osmih dni (8. člen), če je to dejstvo nastopilo po nastanku izvršilnega naslova oziroma v času, ko ga ni bilo več mogoče navesti v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.

Ugovor iz prvega odstavka tega člena se lahko vloži vse do konca izvršilnega postopka.

52. člen

Odgovor na ugovor

Ugovor se vroči upniku.

Upnik lahko v osmih dneh od vročitve ugovora nanj odgovori.

53. člen

Sklep o ugovoru

Po prejemu odgovora na ugovor ali po izteku roka za odgovor razpiše sodišče glede na okoliščine primera narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka, razen v primeru iz 54. člena tega zakona.

S sklepom, ki ga izda o ugovoru, sodišče ugovoru ugodi, ali ga zavrne, ali pa zavrže kot prepoznega, nepopolnega ali nedovoljenega.

Če ugodi ugovoru nepristojnosti, razveljavi sodišče tudi svoj sklep ter opravljena dejanja in odstopi predlog pristojnemu sodišču.

Če ugodi kakšnemu drugemu ugovoru, ustavi sodišče glede na okoliščine primera izvršbo v celoti ali delno in razveljavi opravljena dejanja.

54. člen

Napotitev na pravdo ali drug postopek

Če je sklep o ugovoru odvisen od kakšnega dejstva, ki se nanaša na samo terjatev, to dejstvo pa je med strankama sporno, napoti sodišče dolžnika, naj v danem roku začne pravdo ali drug postopek za nedopustnost izvršbe.

Dolžnik lahko v smislu prvega odstavka tega člena začne pravdo ali drug postopek tudi po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče, vse do konca izvršilnega postopka, vendar mora v tem primeru plačati stroške, ki jih je povzročil s prekoračitvijo roka.

Zoper sklep, izdan po prvem odstavku tega člena, ni pritožbe.

Če je sodišče s pravnomočno odločbo ugotovilo, da je izvršba nedopustna, jo na predlog dolžnika ustavi in razveljavi opravljena dejanja.

55. člen

Ugovor zoper sklep na podlagi verodostojne listine

Zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine lahko dolžnik vloži ugovor v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh.

Ugovor iz prvega odstavka 51. člena tega zakona lahko dolžnik vloži tudi zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dovoljena izvršba, če temelji ugovor na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev, dejstvo pa je nastopilo po sklepu o izvršbi.

55.a člen

Postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, ni določil, v katerem delu izpodbija sklep, se šteje, da ga izpodbija v celoti.

Če se sklep o izvršbi izpodbija v celoti ali samo v delu, s katerim je dolžniku naloženo, da poravna terjatev, razveljavi sodišče, pri katerem je vložen ugovor, sklep o izvršbi v delu, s katerim je dovoljena izvršba, in opravljena dejanja, postopek pa nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ali pa če za to ni krajevno pristojno, pošlje zadevo pristojnemu sodišču.

Če se sklep o izvršbi izpodbija samo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, teče nadaljnji postopek kot postopek o ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršilnega naslova.

Če se ugovoru iz tretjega odstavka tega člena ugodi, ima del sklepa o izvršbi, s katerim je tožencu naloženo, da poravna terjatev, lastnost izvršilnega naslova, na podlagi katerega se lahko ponovno zahteva izvršba.

Ugovora zoper sklep o izvršbi ni treba obrazložiti, razen če ni vložen po izteku roka za ugovor.

Če dolžnik ne vloži ugovora zoper del sklepa o izvršbi, s katerim mu je naloženo, da poravna terjatev, lahko zahteva zoper ta del sklepa obnovo postopka po pravilih pravdnega postopka.

Če sodišče, pri katerem je vložen predlog iz šestega odstavka tega člena, ni pristojno odločati po pravilih pravdnega postopka, pošlje zadevo pristojnemu sodišču.

Peto poglavje

Ugovor tretjega

56. člen

Pogoji in rok za ugovor

Kdor trdi, da ima glede predmeta izvršbe tako pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper izvršbo in v njem zahteva, naj se izvršba na ta predmet izreče za nedopustno.

Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka.

Sodišče vroči ugovor upniku in zahteva od njega, naj se v osmih dneh od vročitve o njem izjavi.

57. člen

Napotitev na pravdo

Če se upnik v predpisanem roku ne izjavi o ugovoru ali mu nasprotuje, napoti sodišče vložnika, naj v določenem roku začne zoper upnika pravdo za ugotovitev, da je izvršba na ta predmet nedopustna.

Vložnik ugovora lahko začne pravdo tudi po izteku roka, ki mu ga je določilo sodišče, vse do konca izvršilnega postopka, vendar mora v tem primeru plačati stroške, ki jih je povzročil s prekoračitvijo roka.

Dolžnik, ki izpodbija pravico tretji osebi, je lahko zajet s tožbo iz prvega odstavka tega člena za ugotovitev te pravice.

Če je sodišče s pravnomočno odločbo izreklo izvršbo na določen predmet za nedopustno, ustavi na predlog vložnika ugovora izvršbo na ta predmet in razveljavi opravljena dejanja.

58. člen

Kdaj se ne more zahtevati, da se izvršba izreče za nedopustno

Ne glede na prvi odstavek 56. člena tega zakona ne more oseba, katere solastninski delež na premični stvari, ki je predmet izvršbe, ne presega polovice njene vrednosti, zahtevati, da se izvršba glede njenega deleža izreče za nedopustno, pač pa ima pravico do poplačila in zneska, dobljenega s prodajo stvari, pred vsemi upniki in pred povrnitvijo stroškov izvršilnega postopka.

Oseba iz prvega odstavka tega člena ima pravico zahtevati, da se ji odstopi stvar, ki je predmet izvršbe, če položi znesek, ki ustreza vrednosti dolžnikovega deleža v tej stvari.

Če osebi iz prvega odstavka tega člena kdo izpodbija delež v stvari, ki je predmet izvršbe, jo napoti sodišče na pravdo, da s tožbo zoper upnika ugotovi svoj delež.

Določbe prvega, drugega in tretjega odstavka 57. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za tožbo iz tretjega odstavka tega člena.

Šesto poglavje

Nasprotna izvršba

59. člen

Razlogi za nasprotno izvršbo

Ko je izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil:

1)

če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega;

2)

če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev;

3)

če je sklep o izvršbi pravnomočno razveljavljen ali spremenjen;

4)

če je izvršba na denarna sredstva, ki jih je imel dolžnik na računu pri organizaciji, ki opravlja posle plačilnega prometa, ali izvršba z izplačilom v gotovini (199. člen) izrečena za nedopustno.

Predlog za nasprotno izvršbo lahko vloži dolžnik v treh mesecih od dneva, ko je zvedel za razlog zanjo, najkasneje pa v enem letu od dneva, ko je bil končan izvršilni postopek.

Dolžnik ne more pred iztekom tega roka uveljavljati svoje terjatve v pravdnem postopku.

60. člen

Postopek s predlogom za nasprotno izvršbo

Predlog za nasprotno izvršbo vroči sodišče upniku in zahteva od njega, naj se v osmih dneh od vročitve o njem izjavi.

Če upnik v tem roku Izjavi, da nasprotuje predlogu, odloči sodišče o njem po opravljenem naroku.

S sklepom, s katerim ugodi predlogu, naloži sodišče upniku, da mora v petnajstih dneh vrniti dolžniku tisto, kar je z izvršbo dobil.

Tak sklep izda sodišče tudi, če se upnik pravočasno ne izjavi ali če izjavi, da predlogu ne nasprotuje.

61. člen

Sklep o nasprotni izvršbi

Na podlagi pravnomočnega sklepa, s katerim je ugodilo predlogu za nasprotno izvršbo, dovoli sodišče na dolžnikov predlog s sklepom nasprotno izvršbo.

Glede nadaljnjega postopka se smiselno uporabljajo določbe, ki se nanašajo na izvršbo.

62. člen

Če nasprotna izvršba ni mogoča

Predlogu za nasprotno izvršbo sodišče ne ugodi, če Je zahtevana vrnitev predmeta, glede katerega so nastale take stvarne ali pravne spremembe, da vrnitev ni več mogoča.

V takem primeru lahko dolžnik uveljavlja svojo pravico v pravdnem postopku, še preden izteče rok iz drugega odstavka 59. člena tega zakona.

Sedmo poglavje

Odlog in ustavitev izvršbe

1. Odlog izvršbe

63. člen

Na predlog dolžnika

Če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo, sodišče na njegov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo:

1)

če je zoper odločbo, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, vloženo izredno pravno sredstvo;

2)

če je vložen predlog za vrnitev v prejšnje stanje V postopku, v katerem je bila izdana odločba, ki je bila podlaga za dovolitev izvršbe;

3)

če je vložena tožba za razveljavitev razsodbe razsodišča, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;

4)

če je zoper pravnomočen sklep, izdan v izvršilnem postopku, vložena zahteva za varstvo zakonitosti;

5)

če je vložena tožba za razveljavitev poravnave, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba;

6)

če je dolžnik zoper sklep o izvršbi vložil ugovor oziroma tožbo;

7)

če je dolžnik vložil predlog za razveljavitev potrdila o izvršljivosti;

8)

če je izvršba odvisna od sočasne izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, dolžnik pa je odrekel izpolnitev svoje obveznosti zaradi tega, ker upnik svoje ni izpolnil in tudi ni pokazal pripravljenosti, da jo sočasno izpolni;

9)

če je dolžnik ali udeleženec v postopku zahteval odpravo nepravilnosti, ki so bile storjene pri opravljanju izvršbe.

Sodišče sme na predlog dolžnika odložiti izvršbo tudi v drugih primerih, ko so za to podani posebno upravičeni razlogi.

Sodišče lahko postavi glede na okoliščine primera za odlog izvršbe pogoj, da dolžnik položi varščino.

64. člen

Na predlog upnika

Na predlog upnika sodišče popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se izvršba še ni začela.

Če se je izvršba že začela, dolžnik pa se je v roku, ki mu ga je določilo sodišče, izjavil proti odložitvi, zavrne sodišče predlog za odlog.

Če zakon določa, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, sme upnik v tem roku predlagati odlog.

65. člen

Na predlog tretjega

Na predlog nekoga, ki je zahteval, naj se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, odloži sodišče izvršbo glede takega predmeta, če spozna, da bi sicer ta pretrpel znatnejšo škodo.

Sodišče lahko glede na okoliščine primera postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino.

66. člen

Čas, za katerega se izvršba odlaga

Če je bila izvršba odložena zato, ker je dolžnik ali kdo tretji vložil kakšno pravno sredstvo (63. in 65. člen), traja odlog do konca postopka o takem sredstvu.

V drugih primerih, ko je dolžnik predlagal odlog, določi sodišče glede na okoliščine primera, za koliko časa odlaga izvršbo.

Če je upnik predlagal odlog izvršbe, jo sodišče odloži za toliko časa, kolikor je upnik predlagal.

Do pravnomočnosti sklepa o predlogu za odlog izvršbe sme sodišče opravljati le tista izvršilna dejanja, ki nimajo za posledico, da bi bil odlog odveč.

Če je upnik predlagal odlog izvršbe v primeru, za katerega določa zakon, da je treba izvršbo zahtevati v določenem roku, ne more sodišče odložiti izvršbe za daljši čas.

67. člen

Nadaljevanje odložene izvršbe

Odložena izvršba se po uradni dolžnosti nadaljuje, ko izteče čas, za katerega je bila odložena.

Na upnikov predlog lahko sodišče nadaljuje izvršbo tudi pred iztekom roka, za katerega je bila odložena, če upnik izkaže za verjetno, da so prenehali razlogi za odlog, ali če položi varščino.

2. Ustavitev izvršbe

68. člen

Poleg drugih primerov, ki so določeni v tem zakonu, se izvršba ustavi po uradni dolžnosti tudi, če je izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za neveljavnega oziroma če je potrdilo o izvršljivosti razveljavljeno.

S sklepom o ustavitvi izvršbe razveljavi sodišče vsa opravljena izvršilna dejanja, če s tem niso prizadete pridobljene pravice drugih.

Drugi razdelek

IZVRŠBA ZA IZTERJAVO DENARNE TERJATVE

Osmo poglavje

Izvršba na premične stvari

1. Krajevna pristojnost

69. člen

Če je v predlogu navedeno, kje so stvari

Za odločitev o predlogu za izvršbo na premične stvari in za samo izvršbo je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju so stvari.

70. člen

Če v predlogu ni navedeno, kje so stvari

Upnik lahko predlaga, naj sodišče izda sklep o izvršbi na premične stvari, ne da bi navedel, kje so stvari.

Za odločitev o takem predlogu je krajevno pristojno sodišče, na katerega območju ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

Upnik sme v takem primeru predložiti sklep o izvršbi vsakemu stvarno pristojnemu sodišču, na katerega območju so dolžnikove premične stvari, s predlogom, naj to sodišče opravi izvršbo.

2. Predmeti, izvzeti iz izvršbe

71. člen

Ne morejo biti predmet izvršbe:

1)

obleka, obutev, perilo in drugi predmeti za osebno rabo, posteljnina, posoda, pohištvo, štedilnik, hladilnik, pralni stroj in druge za gospodinjstvo potrebne stvari, če so nujni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva glede na razmere okolja, v katerem živijo;

2)

hrana in kurjava, potrebni dolžniku in članom njegovega gospodinjstva za šest mesecev;

3)

delovna in plemenska živina, kmetijski stroji in druge delovne priprave, ki so dolžniku kmetu nujni za kmetijsko gospodarstvo, v tolikšni meri, kolikor je to potrebno za preživljanje njega in članov njegovega gospodinjstva, ter seme za uporabo na tem gospodarstvu in krma za štiri mesece;

4)

orodje, stroji in drugi predmeti, ki so dolžniku, ki samostojno opravlja obrtno dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so last občanov, nujni za opravljanje omenjene obrti, ter surovine in pogonsko gorivo - za tri mesece dela;

5)

knjige in drugi predmeti, ki so dolžniku potrebni, da samostojno v obliki poklica z osebnim delom opravlja znanstveno, umetniško ali drugo poklicno dejavnost;

6)

gotovina dolžnika, ki ima stalne mesečne prejemke, do mesečnega zneska, ki je po zakonu izvzet iz izvršbe, v sorazmerju s časom do naslednjih prejemkov;

7)

redi, medalje, vojne spomenice in druga odličja In priznanja, poročni prsten, osebna pisma, rokopisi in drugi osebni dolžnikovi spisi ter družinske slike;

8)

pripomočki, ki so bili dani invalidu ali drugi osebi s telesnimi hibami na podlagi predpisa ali si jih je sam nabavil in so nujni za opravljanje njegovih življenjskih funkcij.

Določbe 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena se ne nanašajo na izvršbo za uveljavitev denarnih terjatev bank iz namenskih kreditov za razvoj kmetijstva oziroma obrtne dejavnosti, če je ta možnost izrecno predvidena v kreditni pogodbi.

Poštna pošiljka ali poštno denarno nakazilo, naslovljeno na dolžnika, ne more biti predmet izvršbe, preden mu ni vročeno.

Zakon lahko določa, da tudi druge premične stvari ne morejo biti predmet izvršbe.

3. Izvršilna dejanja

72. člen

Izvršba na premične stvari se opravi z rubežem in ocenitvijo stvari, s prodajo stvari in s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo.

V predlogu za izvršbo lahko upnik zahteva le rubež in ocenitev, vendar mora v takem primeru v treh mesecih od rubeža in ocenitve predlagati prodajo stvari.

Če upnik v tem roku ne predlaga prodaje stvari, se izvršba ustavi.

4. Rubež in ocenitev stvari

73. člen

Obvestilo o rubežu

Preden začne uradna oseba z rubežem, izroči dolžniku sklep o izvršbi in zahteva od njega, naj plača znesek, za katerega je dovoljena izvršba, skupaj z obrestmi in stroški.

Če dolžniku ni mogel biti vročen sklep o izvršbi ob rubežu, mu ga sodišče vroči pozneje.

O času in kraju rubeža obvesti sodišče upnika, če je to zahteval.

Če upnika ali dolžnika ni, to ni ovira za rubež.

O rubežu obvesti sodišče stranko, ki pri njem ni bila navzoča.

74. člen

Predmet rubeža

Zarubiti se smejo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik, kot tudi njegove stvari, ki jih ima v posesti upnik.

Dolžnikove stvari, ki jih ima v posesti kdo tretji, se smejo zarubiti samo s privolitvijo le tega.

Če tretji ne privoli v rubež, prenese sodišče na upnika, ki to predlaga, dolžnikovo pravico do izročitve stvari (129. člen).

75. člen

Obseg rubeža

Zarubi se toliko stvari, kolikor je potrebno za poplačilo upnikove terjatve in izvršilnih stroškov.

Predvsem se zarubijo stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlaže vnovčiti; pri tem je treba upoštevati tudi izjave navzočih strank in drugih oseb.

Sodišče lahko na predlog dolžnika pozneje dovoli izvršbo na drug predmet, ne pa na tistega, ki je bil na predlog upnika zarubljen, če obstoji precejšnje nesorazmerje med vrednostjo tega predmeta in zneskom terjatve.

76. člen

Hramba zarubljenih stvari

Zarubljene stvari pusti uradna oseba v hrambi pri dolžniku, če ni sodišče na upnikov predlog določilo, naj se izročijo v hrambo njemu ali komu drugemu.

Nevarnost pred uničenjem ali poškodovanjem stvari, izročenih v hrambo upniku ali komu drugemu, zadene upnika, razen če je uničenje ali poškodba posledica višje sile.

Na zarubljenih stvareh, ki so bile puščene v hrambi pri dolžniku, je treba vidno označiti, da so zarubljene.

Gotovina, vrednostni papirji in dragocenosti se izročijo v sodno hrambo.

V sodno hrambo se izročijo tudi druge stvari večje vrednosti, če so primerne za tak način hrambe.

77. člen

Prepoved razpolaganja z zarubljenimi stvarmi

Dolžniku je prepovedano razpolagati z zarubljenimi stvarmi.

V sklepu o izvršbi zapiše sodišče to prepoved in opozorilo na kazenskopravne posledice, če bi dolžnik ravnal proti prepovedi.

78. člen

Pridobitev zastavne pravice

Upnik pridobi z rubežem zastavno pravico na zarubljenih stvareh.

Če so bile stvari zarubljene za več upnikov, se vrstni red zastavne pravice, pridobljene z rubežem ali zaznamkom v rubežnem zapisniku (82. člen), določa po dnevu, ko je bil rubež opravljen, oziroma po dnevu, ko je bil zaznamek zapisan.

Če so bile stvari sočasno zarubljene za več upnikov, se določa vrstni red po dnevu, ko je sodišče prejelo predlog za izvršbo, če je prejelo predloge istega dne, pa imajo njihove zastavne pravice isti vrstni red.

Če je bil predlog za izvršbo poslan po pošti v priporočeni pošiljki, se šteje dan oddaje na pošto za dan prejema pri sodišču.

79. člen

Brezuspešen poskus rubeža

Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, obvesti sodišče o tem upnika, ki pri rubežu ni bil navzoč.

Upnik lahko v treh mesecih od dneva, ko prejme tako obvestilo, oziroma od dneva rubeža, pri katerem je bil navzoč, predlaga ponoven rubež.

Če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če se niti pri ponovnem rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, sodišče izvršbo ustavi.

80. člen

Ocenitev

Hkrati z rubežem stvari se opravi tudi njihova ocenitev.

Cenitev opravi uradna oseba, ki opravlja rubež, če sodišče ni določilo, naj jo opravi izvedenec.

Stranka lahko predlaga, naj opravi cenitev izvedenec, čeprav sodišče ni tako določilo; vendar pa trpi v primeru, če sodišče ugodi takemu predlogu, stroške za izvedence ta stranka ne glede na izid izvršilnega postopka.

Stranka lahko v osmih dneh od cenitve predlaga sodišču, naj ugotovi nižjo oziroma višjo vrednost zarubljenih stvari od ocenjene ali naj dovoli novo cenitev.

Zoper sklep o predlogu iz četrtega odstavka tega člena ni pritožbe.

81. člen

Rubežni in cenilni zapisnik

O popisu in cenitvi se napravi zapisnik.

V zapisniku je treba med drugim posebej navesti posamezne zarubljene stvari z njihovo ocenjeno vrednostjo in zapisati izjave strank in udeležencev v postopku, kot tudi izjave tretjih oseb o obstoju pravic, ki preprečujejo izvršbo.

82. člen

Zaznamba namesto rubeža

Če dovoli sodišče po rubežu izvršbo na zarubljene stvari za poplačilo kakšne druge terjatve istega upnika ali za poplačilo terjatve kakšnega drugega upnika, ne opravi novega rubeža in nove ocenitve teh stvari, temveč zaznamuje v nadaljevanju zapisnika le podatke iz poznejšega sklepa o izvršbi.

5. Prodaja stvari

83. člen

Čas prodaje

Prodaja zarubljenih stvari se sme opraviti šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, razen če dolžnik privoli, da se stvari prodajo prej, ali če gre za stvari, ki se hitro kvarijo, ali če je nevarnost, da bi cena zarubljenih stvari občutno padla.

Med dnevom rubeža in dnevom prodaje mora preteči najmanj petnajst dni.

Prodaja sme biti opravljena tudi pred iztekom omenjenega roka, če je podan kakšen razlog iz prvega odstavka tega člena.

84. člen

Način prodaje

Stvari se prodajo na ustni javni dražbi ali pa z neposredno pogodbo med kupcem na eni strani ter uradno osebo ali organizacijo združenega dela, ki opravlja komisijske posle, na drugi strani (pod roko).

Način prodaje stvari določi sodišče, ki pri tem gleda, da se doseže najugodnejše vnovčenje.

Prodajo na dražbi odredi sodišče, če gre za stvari večje vrednosti in je mogoče pričakovati, da bodo prodane po ceni, večji od ocenjene vrednosti.

Prodajo stvari razglasi sodišče pravočasno na sodni deski, lahko pa jo razglasi tudi na drug običajen način.

Upniku in dolžniku sporoči sodišče kraj, dan in uro prodaje.

85. člen

Prodajna cena

Zakon o izvršilnem postopku (ZIP)

Časovnica