na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 33-1361/2003, stran 3882 DATUM OBJAVE: 4.4.2003
VELJAVNOST: od 19.4.2003 do 30.12.2021 / UPORABA: od 19.4.2003
RS 33-1361/2003
Verzija
5 / 5
Čistopis se uporablja od 31.12.2021 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.
1361. Uredba o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila
Na podlagi tretjega odstavka 157. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila
o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njegovega plačila
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet uredbe)
Ta uredba določa kriterije za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), kjer se izvaja ali je izvedena nedovoljena gradnja in ureja način njegovega plačila.
2. člen
(stopnja degradacije in uzurpacije prostora)
Stopnja degradacije in uzurpacije prostora se ugotavlja in vrednoti na podlagi značilnosti območja, kjer je nedovoljena gradnja ter na podlagi značilnosti in vrste nedovoljene gradnje same.
3. člen
(pomen izrazov)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
»značilnost območja« pomeni, kakšna vrsta namenske rabe prostora in izrabe kapacitete prostora ter kakšna vrsta in stopnja varovanja je zanj predpisana z izvedbenim prostorskim aktom oziroma varstvenim režimom;
2.
»značilnost nedovoljene gradnje« pomeni, na kakšen način se izvaja oziroma je bila nedovoljena gradnja izvedena, čemu je namenjena, kolikšen je njen obseg, kolikšna je njena izgrajenost oziroma dokončanost, kakšna je zahtevnost izvajanja del ter kakšna je skladnost takšne gradnje s predpisano namensko rabo prostora in oblikovalskimi pogoji;
3.
»vrsta nedovoljene gradnje« pomeni, ali predstavlja nedovoljena gradnja nelegalno gradnjo, neskladno gradnjo, nevarno gradnjo ali nelegalni kop;
4.
»nezazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki leži izven poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega ni z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja;
5.
»zazidljivo zemljišče« je zemljišče, ki je znotraj poselitvenega območja oziroma je zemljišče, za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njem možna gradnja, kakor tudi zemljišče, na katerem stoji objekt, zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja;
6.
»izraba kapacitete prostora« je z izvedbenim prostorskim aktom določen faktor izrabe parcele: pri stavbi je faktor izrabe delež bruto etažnih površin glede na celotno površino zemljiške parcele oziroma zemljiških parcel, na katerih stoji takšna stavba, za gradbeno-inženirski objekt pa je faktor izrabe delež površine, ki ga predstavlja tlorisna površina (fundus) takšnega objekta glede na celotno površino zemljiške parcele ali zemljiških parcel, na katerih stoji objekt.
2. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE ZNAČILNOSTI OBMOČJA Z NEDOVOLJENO GRADNJO
4. člen
(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti območja)
Značilnost območja, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se ugotovi in ovrednoti po:
1.
vrsti namenske rabe prostora,
2.
vrsti izrabe kapacitete prostora in
3.
vrsti in stopnji varovanja.
5. člen
(vrsta namenske rabe prostora)
(1)
Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na namensko rabo točkuje, če gre za:
1.
za nezazidljivo zemljišče s točkami T1 = 160;
2.
za zazidljivo zemljišče s točkami T1 = 80.
(2)
V primeru, da območje leži delno na zazidljivem, delno na nezazidljivem zemljišču, se območje šteje za zazidljivo, če se več kot 50% tlorisne površine nedovoljene gradnje nahaja na zazidljivem zemljišču.
6. člen
(izraba kapacitete prostora)
(1)
Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se točkuje, če je ločen faktor izrabe presežen ali zmanjšan:
1.
za več kot 100% s točkami T2 = 30;
2.
za manj kot 100% s točkami T2 = 10.
(2)
Če prostorski akt ne določa faktorja izrabe, se območje, na katerem je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, točkuje s točkami T2 = 0.
(3)
Če je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 2,80 metra, a nižja od 5,00 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 1,5. Če pa je pri stavbi svetla višina med dvema nadstropjema višja od 5 metrov, se dobljeno število točk T2 pomnoži s faktorjem 2.
7. člen
(vrsta in stopnja varovanja)
(1)
Območje, kjer je izvedena ali se izvaja nedovoljena gradnja, se glede na vrsto in stopnjo varovanja točkuje, če gre za:
1.
območje kmetijskih zemljišč:
-
ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo (prvo območje) s točkami T3 = 120,
-
ki so manj primerna za kmetijsko obdelavo s točkami T3 = 60;
2.
območje gozda:
-
ki je razglašen kot varovalni gozd s točkami T3 = 120,
-
ki je razglašen kot gozd s posebnim pomenom s točkami T3 = 80,
-
ki ni razglašen kot varovalni gozd oziroma gozd s posebnim pomenom in ni vključen v poselitveno območje s točkami T3 = 40;
3.
vodovarstveno območje:
-
v najožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 160,
-
v ožjem varovalnem pasu s točkami T3 = 120,
-
v širšem varovalnem pasu s točkami T3 = 40;
4.
območje pridobivanja rudnin:
-
v raziskovalnem ali pridobivalnem prostoru s točkami T3 = 40;
5.
območje, ki je varovano po predpisih o ohranjanju narave:
a)
v osrednjem območju narodnega parka, strogem naravnem rezervatu, v naravnem rezervatu ali območju naravnega spomenika s točkami T3 = 140,
b)
na širšem območju narodnega parka, v osrednjem območju regijskega parka, krajinskem parku, na območju Natura 2000 ali na območju naravne vrednote državnega pomena s točkami T3 = 80,
c)
na vplivnem območju regijskega parka, na območju naravne vrednote lokalnega pomena ali na ekološko pomembnem območju s točkami T3 = 20;
6.
območje, ki je varovano po predpisih o kulturni dediščini:
-
za kulturne spomenike državnega pomena s točkami T3 = 160,
-
za kulturne spomenike lokalnega pomena s točkami T3 = 120,
-
v vplivnem območju kulturnega spomenika državnega pomena s točkami T3=80,
-
v vplivnem območju kulturnega spomenika lokalnega pomena s točkami T3=60;
7.
območje, ki je varovano po predpisih o upravljanju z vodami ter vodnimi in priobalnimi zemljišči:
a)
v vodnem zemljišču:
-
tekoče celinske vode 1. reda s točkami T3 = 140,
-
tekoče celinske vode 2. reda s točkami T3 = 80,
-
stoječe celinske vode 1. reda (jezera, vključno s presihajočim) s točkami T3 = 180,
-
stoječe celinske vode 2. reda (jezera, ribniki, mlake, močvirja in drugi naravni vodni zbiralniki) s točkami T3 = 90,
-
morja s točkami T3 = 200;
b)
v priobalnem zemljišču:
-
tekoče celinske vode s točkami T3 = 60,
-
stoječe celinske vode s točkami T3 = 100,
-
morja s točkami T3 = 160.
(2)
Če se nedovoljena gradnja lahko točkuje po več osnovah iz prejšnjega odstavka, se dobljene točke seštevajo.
(3)
Dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka se pomnoži s faktorjem 3, če nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna. Če pa nedovoljena gradnja v skladu s predpisi o varstvu okolja predstavlja poseg v okolje, za katerega je presoja vplivov na okolje obvezna, kadar dosega ali presega določen obseg, pa se dobljeno število točk T3 iz prejšnjega odstavka pomnoži s faktorjem 2.
3. UGOTAVLJANJE IN VREDNOTENJE GLEDE NA ZNAČILNOST NEDOVOLJENE GRADNJE
8. člen
(kriteriji za ugotavljanje in vrednotenje značilnosti nedovoljene gradnje)
Značilnost nedovoljene gradnje se ugotovi in ovrednoti po:
1.
načinu izvajanja del,
2.
namenu nedovoljene gradnje,
3.
obsegu nedovoljene gradnje,
4.
izgrajenosti oziroma dokončanosti nedovoljene gradnje,
5.
zahtevnosti izvajanja del,