na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Odlok o razglasitvi Dvorca Gutenbuchel s parkom v Ravnah pri Šoštanju za kulturni spomenik državnega pomena
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 67-1548/2022, stran 4987 DATUM OBJAVE: 13.5.2022
VELJAVNOST: od 14.5.2022 / UPORABA: od 14.5.2022
RS 67-1548/2022
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 14.5.2022 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
1548. Odlok o razglasitvi Dvorca Gutenbuchel s parkom v Ravnah pri Šoštanju za kulturni spomenik državnega pomena
Na podlagi prvega odstavka 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) Vlada Republike Slovenije izdaja
O D L O K
o razglasitvi Dvorca Gutenbuchel s parkom v Ravnah pri Šoštanju za kulturni spomenik državnega pomena
o razglasitvi Dvorca Gutenbuchel s parkom v Ravnah pri Šoštanju za kulturni spomenik državnega pomena
1. člen
(1)
Za ohranitev avtentičnosti celote, povečanje prepoznavnosti in zagotovitev primerne javne kulturne rabe se enota dediščine Ravne pri Šoštanju – Dvorec Gutenbuchel s parkom (EŠD 4333) razglasi za kulturni spomenik državnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik).
(2)
Spomenik iz prejšnjega odstavka ima izjemen kulturni pomen za Republiko Slovenijo kot pomembna zgodovinska lokacija, krajinskoarhitekturni in arhitekturni spomenik ter kot prostorska dominanta.
(3)
Spomenik iz prvega odstavka tega člena je kulturni spomenik s krajinskoarhitekturnimi, umetnostnimi in zgodovinskimi vrednotami.
2. člen
(1)
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev dvorca Gutenbuchel s parkom za spomenik državnega pomena, so:
-
na izbrani lokaciji pri naselju Ravne pri Šoštanju je bil že v 16. stoletju dokumentirano postavljen manjši dvorec Gutenbuchel ali Marovška graščina. Leta 1575 je bil njegov lastnik Balthasar Wagen, tedanji posestnik Velenjskega gradu;
-
dvorec je bil v letih od 1925 do 1945 v lasti družine Woschnagg/Vošnjak, ki je ključno vplivala na industrijski razvoj Šoštanja, zlasti z ustanovitvijo in vodenjem usnjarne;
-
v osnovi poznosrednjeveški dvorec je bil preurejen po načrtih arhitekta Alfreda Kellerja in parkovne površine razširjene v obdobju med obema vojnama;
-
solastnica dvorca Marianne Woschnagg, diplomantka dunajske visoke umetnostne šole, je z avtorskimi posegi dodatno oblikovala sedanjo podobo parka;
-
dvorec s parkom je najbolje ohranjena tovrstna celota v regiji in ima potencial, da se s svojimi promocijskimi dejavnostmi, razstavami in drugim delovanjem razvije v pomembno kulturno žarišče območja.
(2)
Varovane sestavine spomenika so:
-
prostorska podoba: lokacija (avtentičnost lokacije); prostorska celovitost (ohranjenost neposredne okolice, ohranjenost odprtega prostora, izraženost zgodovinsko pogojenih in utemeljenih meja v prostoru; vsebinska, funkcionalna in prostorska povezanost; nedeljiva celota dvorca s parkom); vedute (varovani pogledi iz južne in vzhodne smeri);
-
prostorska zasnova: zasnova širšega prostora (parcelacija, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, stavbe/objekti: dvorec, gospodarsko poslopje, vrtnarjeva hiša z rastlinjakom, drvarnica, pripadajoč prostor: poti, dostop, dovoz, parkovne površine);
-
arhitekturne prvine: tlorisni gabarit (z morebitnimi starejšimi gradbenimi fazami); višinski gabarit; konstrukcijska zasnova (vključno s kovinsko in stekleno konstrukcijo rastlinjaka); arhitekturni členi (arkada, balkona, terasa, altan, stolpič, fasadne členitve v ometu); kompozicija fasad (razmerje med fasadnimi površinami in stavbnimi odprtinami); likovne prvine (kipa na fasadi stolpiča dvorca); fasadni detajli (letnici na fasadi vrtnarjeve hiše); strešna konstrukcija, oblika in naklon strešin; kritina; arhitekturne, likovne, funkcionalne prvine strehe (dimnik, frčada in strelovod na dvorcu);
-
stavbno pohištvo: vrata; okna (vključno s polkni, roletami in kovanimi mrežami);
-
avtentična gradiva;
-
oblikovanost notranjščine: reprezentančni prostori (salon v pritličju in soba v nadstropju dvorca); komunikacije (vhodna veža, avla, stopnišče in hodnik dvorca); obdelava prostorov (dvorec: stenski opaž, tramovni strop, stenske in talne keramične glazirane in neglazirane ploščice, parket; vrtnarjeva hiša z rastlinjakom: beton, parket); arhitekturne, likovne in druge prvine notranjščine (po inventarnem popisu); notranja oprema (po inventarnem popisu);
-
vrtnoarhitekturna zasnova: zasnova in kompozicija (osno terasasta zasnova, povezanost posameznih teras s stopnišči in rampami, grajenimi objekti, trato, skupinami grmovnic, drevesnimi gručami, drevoredi, drevesnim rondojem, parkovnim gozdom); velikost (avtentična površina); historična zasnova (v slogu historizma; območje s potencialom za rekonstrukcijo zelenjavnega vrta, bazena, vratarnice in vstopnega drevoreda);
-
vrtnoarhitekturne prvine: objekti (po inventarnem popisu, vključno z likovno arhitekturnimi prvinami in avtentičnimi gradivi); historična oprema (po inventarnem popisu, vključno z avtentičnimi gradivi); grajene strukture (poti, steze, dovoz, dvorišče, škarpa, terasa, stopnišča, rampe, robniki, kanalete, vključno z avtentičnimi gradivi); drevesa in grmovnice (eksotične drevesne vrste, grmovne vrste, drevoredi, živice); oblikovane površine (cvetlične gredice, obroba/bordura gredic, zasnova zelenjavnega vrta, trate, parkovni gozd, drevesne vrste, gozdni rob); rastišče rastlin in dreves;
-
funkcionalna zasnova: namembnost (vključno s historično namembnostjo vrtnih površin); razporeditev prostorov;
-
arheološke ostaline (srednjeveški dvorec).
(3)
Inventarni popis iz prejšnjega odstavka (dokument z oznako NC: 1095/20 z dne 25. 5. 2020) hranijo ministrstvo, pristojno za kulturno dediščino (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod) in Muzej Velenje (v nadaljnjem besedilu: pristojni muzej).