Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 35-1515/1998, stran 2519 DATUM OBJAVE: 8.5.1998
VELJAVNOST: od 23.5.1998 do 26.12.2003 / UPORABA: od 23.5.1998 do 26.12.2003
RS 35-1515/1998
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 27.12.2003 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: NEAKTUALEN.
1515. Pravilnik o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije
Na podlagi drugega odstavka 26.b člena in petega odstavka 51. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96), 69. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97) in 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95 – odločba US in 29/95) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije
o programu in načinu opravljanja strokovnih izpitov pri Inženirski zbornici Slovenije
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
S tem pravilnikom se določa program in način opravljanja strokovnih izpitov inženirjev in drugih oseb, ki opravljajo inženirske storitve in druga strokovna dela pri graditvi objektov – projektiranju in z njim povezanim tehničnim svetovanjem, gradnjah oziroma izvajanju del in urbanističnem načrtovanju.
II. PROGRAM IZPITOV
2. člen
Strokovni izpit (v nadaljnjem besedilu: izpit) obsega splošni in posebni del ter se opravlja po programih, predpisanih s tem pravilnikom.
3. člen
(1)
Program splošnega dela izpita je enak za vse kandidate.
(2)
Program posebnega dela izpita je prilagojen stopnji strokovne izobrazbe in delom ter nalogam, ki jih kandidati opravljajo.
4. člen
Program splošnega dela izpita, ki ga kandidat opravlja ustno, obsega poznavanje predpisov in pravil dobre prakse s področij:
1.
temeljnih načel organizacije državne uprave, lokalne samouprave in zborničnega sistema,
2.
urejanja prostora, naselij in graditve objektov,
3.
varstva okolja, varovanja zdravja in življenja ljudi, varstva pred požarom, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstva pri delu,
4.
standardizacije in tehničnih predpisov in
5.
investicijskih procesov, vodenja projektov oziroma projektnega vodenja, gospodarnosti investicij, stroškov in kalkulacij, obligacijskih razmerij v zvezi z nepremičninami, gradnjami in rekonstrukcijami objektov, tehničnih pregledov objektov ter njihovega vzdrževanja.
5. člen
Program posebnega dela izpita, ki ga kandidat opravlja pisno in ustno, obsega:
1.
izdelavo pisne naloge s področja, na katerem kandidat dela in je lahko projekt ali del projekta, analiza, informacija, elaborat, opis določenega postopka in podobno,
2.
zagovor pisne naloge, vključno z zagovorom izračunov in drugih izdelkov, ki so v zvezi s pisno nalogo in
3.
odgovore na vprašanja o poznavanju:
-
tehničnih predpisov in standardov, kalkulacij, norm dela, enotnih opisov del, vrst gradbenih proizvodov in objektov ter z njimi povezanega izpolnjevanja bistvenih zahtev in norm kakovosti s področja, na katerem kandidat dela,
-
predpisov o varstvu okolja, varovanju zdravja in življenja ljudi, varstvu pred požarom, varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in varstvu pri delu, ki so v zvezi s področjem, na katerem kandidat dela,
-
mehanizacije, opreme in postopkov pri gradnji objektov, organizacije gradbišča, vzdrževanja mehanizacije ter napeljav, naprav in opreme za tehnološke in druge postopke, ki so v zvezi s področjem, na katerem kandidat dela,
-
predpisov s področja kmetijskih, gozdnih, vodnih in stavbnih zemljišč, nepremičninskega poslovanja in evidenc ter javnih naročil, ki so v zvezi s področjem, na katerem kandidat dela,
-
predpisov s področja geodetskega, geološkega, geofizikalnega, geotehničnega, geokemičnega in drugega opazovanja, meritev in kartiranja, prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, arhitektonskega, krajinsko-arhitektonskega in gradbenega projektiranja, strojnega in elektrotehničnega projektiranja, projektiranja elektronike, telekomunikacij in kemijske tehnologije, geotehnološkega in rudarskega projektiranja ter drugega tehnično-tehnološkega projektiranja in z njim povezanih tehničnih svetovanj, ki so v zvezi s področjem, na katerem kandidat dela in
-
izvajanja pripravljalnih del na gradbiščih ter splošnih gradbenih del, montaže in vgrajevanja strojnih in električnih napeljav, naprav in opreme ter izvajanja zaključnih gradbenih (obrtniških) del, ki so v zvezi s področjem, na katerem kandidat dela.
6. člen
(1)
Področja iz prejšnjega člena, na katerih opravljajo kandidati posebni del izpita, se razvrščajo po strokah, kjer je znotraj vsake stroke lahko več različnih smeri, na katerih področju kandidat dela (v nadaljnjem besedilu: področje opravljanja inženirske storitve).
(2)
Stroke iz prejšnjega odstavka so:
1.
arhitekturna, krajinsko-arhitekturna in urbanistična stroka,
2.
gradbena stroka,
3.
elektrotehnična stroka,
4.
stroka s področja elektronike in telekomunikacij,
5.
strojniška stroka,
6.
geotehnološko-rudarska stroka,
7.
kemijsko-tehnološka stroka in
8.
druge tehnično-tehnološke stroke.
(3)
Področja opravljanja inženirskih storitev posamezne stroke iz prejšnjega odstavka se določajo v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo poklicev.
7. člen
(1)
Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica) vodi seznam slovenske strokovne literature in predpisov, ki se nanašajo na programe izpitov ter kandidatom posreduje ustrezne informacije.
(2)
V skladu s svojimi pravili poslovanja in statutom zbornice lahko upravni odbor zbornice (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ zbornice) tudi organizira oziroma skrbi za izvedbo pripravljalnih tečajev za kandidate, ki nameravajo opravljati izpit. Pripravljalni tečaji se organizirajo ločeno za posamezne stroke iz prejšnjega člena.
III. IZPITNE KOMISIJE
8. člen
(1)
Kandidati opravljajo izpit pred komisijo za strokovne izpite (v nadaljnjem besedilu: izpitna komisija).
(2)
Izpitnih komisij je toliko, kot je strok iz drugega odstavka 6. člena tega pravilnika.
(3)
Vsaka izpitna komisija ima predsednika in dva člana, od katerih je eden izpraševalec za splošni del izpita, drugi pa za posebni del izpita. Člani izpitnih komisij so dolžni nadzorovati opravljanje pisnega dela izpita.
9. člen
(1)
Izpitno komisijo (predsednika in člane) z odločbo imenuje pristojni organ zbornice, na predlog ustrezne matične sekcije.
(2)
V odločbi se tudi določi, s katerih področij inženirskih storitev stroke, za katero je izpitna komisija imenovana, lahko izprašujejo posamezni izpraševalci.
10. člen
(1)
Predsednik in član izpitne komisije, ki je zadolžen za posebni del izpita, morata imeti najmanj visoko strokovno izobrazbo tiste stroke, za katero je v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena izpitna komisija imenovana, najmanj deset let delovnih izkušenj v svoji stroki in opravljen izpit.
(2)
Član izpitne komisije, ki je zadolžen za splošni del izpita, mora izpolnjevati pogoje iz prejšnjega odstavka, lahko pa je tudi diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom in z najmanj tremi leti delovnih izkušenj na področju graditve objektov.
11. člen
(1)
Organizacijska in tehnična opravila za izpitne komisije zagotavlja in opravlja tista služba zbornice, ki je v skladu s statutom zbornice zadolžena za opravljanje javnih pooblastil zbornice (v nadaljnjem besedilu: pristojna služba zbornice).
(2)
Izpitnim komisijam se zagotavlja pogoje za njihovo delovanje v skladu s pravili o delu izpitnih komisij, ki jih v skladu s statutom zbornice sprejema pristojni organ zbornice.