Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJE)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 43-1419/2024, stran 3952 DATUM OBJAVE: 24.5.2024

VELJAVNOST: od 24.5.2024 / UPORABA: od 24.5.2024

RS 43-1419/2024

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 24.5.2024 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 22.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 24.5.2024
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
1419. Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJE)
Na podlagi 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US, 111/21, 58/23 in 35/24) je Državni zbor na seji 23. maja 2024 sprejel
R E S O L U C I J O
o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (ReDMRJE)

I. UVOD

(1)

Zanesljiva energetska oskrba, energetska neodvisnost in trajnostni razvoj v okviru izzivov ohranjanja okolja in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov so ključne prioritete pri prehodu v nizkoogljično družbo.

(2)

Slovenija je država z delujočim jedrskim programom. Jedrska energija je strateški vir energije, ki ima potencial za stabilno proizvodnjo velikih količin električne energije z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, najmanjšim prostorskim odtisom in ima pomembno vlogo pri uresničevanju ciljev blaženja podnebnih sprememb.

(3)

Obratujoča jedrska elektrarna Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. z več kot 40 letnim obratovanjem, upoštevaje merila jedrske varnosti in stabilnosti obratovanja, dokazuje, da jedrska energija pomembno blaži podnebne spremembe in povečuje stabilnost oskrbe ter znatno pripomore k zmanjševanju energetske uvozne odvisnosti države.

(4)

Raziskovalni reaktor TRIGA Mark II, ki ga upravlja Institut »Jožef Stefan«, od leta 1966 dalje omogoča raziskave, izobraževanje in usposabljanje talentov za potrebe Slovenije in več držav v Evropi in širše po svetu.

(5)

Proizvodnja električne energije iz jedrske energije je na podlagi tehničnih meril za pregled s strani Evropske komisije pripoznana in vključena med aktivnosti, ki jih taksonomija Evropske unije določa kot trajnostne, ob izpolnjevanju predpisanih pogojev.

(6)

Nedavni geopolitični dogodki in energetska kriza poudarjajo pomembnost zagotavljanja zanesljive oskrbe z energijo. Posledična porast cen energije in energentov je neenakomerno vplivala na dostopnost energije za različne socialne kategorije. Zanesljivost oskrbe odjemalcev z električno energijo ima zato visoko prioriteto pri snovanju nacionalnih energetskih politik.

(7)

Prioritetna vključitev dolgoročne miroljubne rabe jedrske energije je del energetske politike in oblikovanja smernic za dolgoročno, varno, trajnostno in odgovorno izrabo energetske mešanice jedrske energije in obnovljivih virov.

(8)

Resolucija o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije v Sloveniji »Jedrska energija za prihodnost Slovenije« (v nadaljnjem besedilu: resolucija) zavezuje k transparentnemu, jasnemu in vključujočemu procesu oblikovanja zakonodaje in politike miroljubne rabe jedrske energije, ki temelji na izkušnjah, znanstvenih raziskavah, varnostnih standardih ter podpori javnosti. Hkrati prepoznava potrebo po posodobitvi jedrskega programa z vključitvijo vseh deležnikov, tudi inštitucij šolskega sistema, raziskovalnih organizacij, regulatorja, investitorjev, gospodarstva, nevladnih organizacij ter splošne javnosti z namenom pospešitve priprav novih jedrskih investicij.

(9)

Namen te resolucije je zagotoviti okvir s smernicami za dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Republiki Sloveniji.

II. IZHODIŠČA IN PRAVNI OKVIR

(10)

Republika Slovenija je članica Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM). V skladu s 1. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) je naloga skupnosti, z ustvarjanjem razmer, potrebnih za pospešeno vzpostavljanje in razvoj jedrske industrije, prispevati k dvigu življenjske ravni v državah članicah in k razvoju odnosov z drugimi državami.

(11)

Skladno z 2. členom Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo (EURATOM) je skupnost zavezana k olajševanju jedrskih naložb in spodbujanju raziskav ter pretoku tehničnih informacij.

(12)

Jedrska elektrarna ter drugi jedrski in sevalni objekti v državi morajo zagotoviti ustrezen nivo jedrske in sevalne varnosti v skladu z Resolucijo o jedrski in sevalni varnosti v Republiki Sloveniji za obdobje 2024–2033 (Uradni list RS, št. 122/23).

(13)

V skladu z Resolucijo o Strategiji prostorskega razvoja Slovenije 2050 (Uradni list RS, št. 72/23), se v okviru celovite preučitve možnosti dolgoročne energetske izrabe jedrske energije, vključno z gospodarskimi, družbenimi in okoljskimi vidiki rabe jedrske energije v energetske namene, preučijo prostorske možnosti za pridobivanje energije v jedrskih napravah.

(14)

Cilj Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (Uradni list RS, št. 14/23) je zagotoviti varno in učinkovito ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom v Republiki Sloveniji.