Nalaganje dokumenta...

Pravilnik o aditivih za živila

Naslednik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 2-95/2000, stran 124 DATUM OBJAVE: 13.1.2000

VELJAVNOST: od 13.3.2000 do 26.4.2004 / UPORABA: od 13.3.2000 do 26.4.2004

RS 2-95/2000

Verzija 5 / 5

Čistopis se uporablja od 27.4.2004 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

ČISTOPIS
NEAKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 27.4.2004

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1
- 2
- 2
- 2
- 3
- 3
- 3
- 4
- 4
- 5
- 5
- 5

fwd

95. Pravilnik o aditivih za živila

Na podlagi 21. člena zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti (Uradni list RS, št. 59/99) in zakona o zdravstveni neoporečnosti živil in predmetov splošne uporabe (Uradni list SFRJ, št. 55/78 in 58/85) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

P R A V I L N I K
o aditivih za živila

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Pravilnik ureja aditive za živila in njihove mešanice (v nadaljnjem besedilu: aditivi), ki se uporabljajo kot snovi pri proizvodnji živil in ostanejo kot sestavina v živilu, čeprav v spremenjeni obliki.

2. člen

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za:

pomožna tehnološka sredstva;

sredstva za varstvo rastlin;

arome;

snovi, ki se dodajajo živilom kot hranila oziroma za obogatitev živil (npr. vitamini, minerali, mikroelementi).

3. člen

Posamezni izrazi v tem pravilniku imajo naslednji pomen:

aditiv je vsaka snov, ki se običajno ne uporablja oziroma ne uživa kot živilo in ne predstavlja običajne, tipične sestavine živila, ne glede na to ali ima hranilno vrednost, se pa namensko dodaja živilu iz tehnoloških oziroma organoleptičnih razlogov v proizvodnji, pri pakiranju, za transport, hrambo ter ima neposredne ali posredne učinke na živilo in postane sestavina živila;

pomožno tehnološko sredstvo je vsaka snov, ki se sama po sebi ne uživa kot sestavina živila in se uporablja v predelavi surovin, živil ali njihovih sestavin za doseganje določenega tehnološkega namena med obdelavo ali predelavo in ki utegne imeti za posledico nenamerno, a tehnično neizogibno prisotnost ostankov teh snovi ali njenih derivatov v živilu pod pogojem, da ti ostanki ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi in nimajo nobenega tehnološkega učinka na živilo;

zamrznjeno živilo se obravnava enako kot isto živilo pri sobni temperaturi;

nepredelano živilo je živilo, ki ni obdelano z nobenim postopkom, ki bi povzročil bistvene spremembe prvotnega stanja, lahko pa je: razdeljeno, ločeno, razrezano, izkoščičeno, sesekljano, izkoženo, obrezano, olupljeno, zmleto, narezano, očiščeno, pripravljeno, globoko zamrznjeno ali zamrznjeno, stepeno ali oluščeno, predpakirano ali ne vnaprej pakirano;

gotovo živilo je živilo za takojšnje uživanje, vključno s sušenimi ali zgoščenimi živili, pripravljeno po navodilih za uporabo;

maloenergijsko živilo je živilo, ki ima energijsko vrednost zmanjšano za najmanj 30% od običajnega istovrstnega živila;

živila za posebne prehranske namene so živila, ki se zaradi specifične sestave ali načina predelave bistveno razlikujejo od običajnih živil ter so zaradi specifičnih prehranskih lastnosti namenjena prehrani določenih skupin oseb z motnjami prebave ali presnove, osebam, katerih fiziološko stanje zahteva nadzorovano in usmerjeno prehrano z določenimi snovmi v živilu ter dojenčkom in malim otrokom;

sladila so snovi, ki dajejo živilu sladek okus;

brez dodanega sladkorja pomeni brez kakršnih koli dodanih mono- ali disaharidov ali katerega koli živila, ki se uporablja zaradi svojih sladilnih lastnosti;

barvila so snovi, ki obarvajo živilo, bistveno pa ne vplivajo na druge njegove lastnosti;

konzervansi so snovi, ki podaljšajo obstojnost živila tako, da ga ščitijo pred kvarom, ki ga povzročajo mikroorganizmi;

antioksidanti so snovi, ki podaljšajo obstojnost živila tako, da jih ščitijo pred kvarom, ki ga povzroča oksidacija, lahko kot žarkost maščob in sprememba barve;

emulgatorji so snovi, ki v živilu omogočajo nastanek oziroma ohranjanje homogene zmesi dveh ali več faz, ki se ne mešajo (npr. olje in voda);

emulgirne soli so snovi, ki spremenijo beljakovine v siru v razpršeno obliko in s tem pripomorejo k homogeni porazdelitvi maščobe in drugih sestavin;

sredstva za zgostitev (gostila) so snovi, ki povečujejo viskoznost živila;

želirna sredstva so snovi, ki dajejo živilu teksturo s tvorbo želeja;

stabilizatorji so snovi, ki vzdržujejo fizikalno-kemično stanje živila, vključno s snovmi, ki vzdržujejo homogeno razpršenost dveh ali več snovi, ki se v živilu ne mešajo med seboj ter snovi, ki stabilizirajo, ohranjajo ali ojačajo obstoječo barvo živila;

ojačevalci arome so snovi, ki ojačajo obstoječi okus oziroma vonj živila;

kisline so snovi, ki povečajo kislost živila oziroma mu dajo kisel okus;

sredstva za uravnavanje kislosti so snovi, ki spremenijo ali uravnavajo kislost oziroma alkalnost živila;

sredstva proti sprijemanju so snovi, ki zmanjšujejo sprijemanje posameznih delcev v živilu;

modificirani škrobi so snovi, dobljene z enim ali več kemičnimi postopki iz jedilnega škroba, ki je bil lahko predhodno obdelan s fizikalnimi ali encimskimi postopki, beljen ali razredčen s kislino ali lugom;

sredstva za vzhajanje so snovi ali njihove kombinacije, ki sproščajo plin in s tem povečajo prostornino različnih vrst testa;

sredstva proti penjenju so snovi, ki preprečujejo ali zmanjšujejo penjenje;

sredstva za glaziranje so snovi, vključno z mazivi, ki dajejo živilu lesk ali tvorijo zaščitno oblogo na njegovi zunanji površini;

utrjevalci so snovi, ki omogočajo ali ohranjajo čvrstost sadja ali zelenjave, ki v povezavi z želirnimi sredstvi tvorijo ali utrdijo žele;

sredstva za ohranjanje vlage so snovi, ki preprečujejo izsušitev živila na zraku ali pospešujejo raztapljanje praška v vodi;

sredstva za povečanje prostornine so snovi, ki povečajo prostornino živila, ne povečajo pa bistveno energijske vrednosti;

potisni plini so plini, razen zraka, ki potisnejo živilo iz embalaže;

plini za pakiranje so plini, razen zraka, ki se uporabljajo pri pakiranju živila;

sredstva za obdelavo moke, razen emulgatorjev, so snovi, dodane moki ali testu za izboljšanje njunih pecilnih lastnosti;

nosilci, vključno s topili, so trdne in tekoče snovi, ki se uporabljajo za raztapljanje, razredčevanje, razprševanje ali drugo fizikalno spremembo aditiva, ne da bi se s tem spremenila njegova tehnološka funkcija, z namenom, da bi se olajšala njegova uporaba;

sredstva za penjenje so snovi, ki omogočajo homogeno razpršitev plinaste faze v tekočem ali v trdnem živilu;

sredstva za sekvestracijo so snovi, ki tvorijo kemične komplekse s kovinskimi ioni;

največji dovoljen odmerek pomeni količino sladila v gotovem živilu, ki je pripravljeno po navodilih za uporabo;

največja dovoljena vsebnost pomeni količino:

barvila v gotovem živilu, ki je pripravljeno po navodilih za uporabo;

aktivnih sestavin barvila, ki jih vsebuje barvilo;

največja dovoljena vsebnost pomeni količino aditivov, razen sladil in barvil, v živilih, ki so v prometu, kolikor s tem pravilnikom ni drugače določeno;

po potrebi (quantum satis) pomeni, da največja dovoljena vsebnost količinsko ni določena.

Aditivi se dodajajo v skladu z dobro proizvodno prakso, to je v najnižji možni količini, ki še dosega željeni tehnološki učinek;

prenesena snov (carry over) je snov, ki v živilo ni bila neposredno dodana in je v živilu le zato, ker jo je vsebovala ena ali več sestavin tega živila in v živilu nima tehnološkega učinka.

4. člen

Pri proizvodnji živil se lahko uporabljajo le aditivi, ki so glede na funkcionalne lastnosti uvrščeni v naslednje kategorije:

sladila;

barvila;

konservansi;

antioksidanti;

emulgatorji;

emulgirne soli;

sredstva za zgostitev (gostila);

želirna sredstva;

stabilizatorji, vključno s stabilizatorji pene;

ojačevalci arome;

kisline;

sredstva za uravnavanje kislosti;

sredstva proti sprijemanju;

modificirani škrobi;

sredstva za vzhajanje;

sredstva proti penjenju;

sredstva za glaziranje, vključno z mazivi;

utrjevalci;

sredstva za ohranjanje vlage;

encimi, ki se po svoji funkcionalni lastnosti uporabljajo kot aditivi za živila;

sredstva za povečanje prostornine;

potisni plini;

plini za pakiranje;

sredstva za obdelavo moke, razen emulgatorjev in

nosilci, vključno s topili.

5. člen

Za aditive se ne štejejo:

snovi, ki se uporabljajo za pripravo pitne vode;

izdelki, ki vsebujejo pektin, ki ga pridobimo iz posušenih jabolčnih tropin oziroma lupin citrusov ali iz mešanice obeh z obdelavo z razredčeno kislino, ki ji sledi delna nevtralizacija z natrijevimi ali kalijevimi solmi (tekoči pektin);

baze za žvečilni gumi;

bel ali rumen dekstrin, pražen ali dekstriniran škrob, škrob, modificiran s kislinsko ali alkalno obdelavo, beljen škrob, fizikalno modificiran škrob ter škrob obdelan z amilolitičnimi encimi;