Zakon o popravi krivic (ZPKri)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 59-3395/1996, stran 5060 DATUM OBJAVE: 25.10.1996

VELJAVNOST: od 9.11.1996 / UPORABA: od 9.11.1996

RS 59-3395/1996

Verzija 11 / 11

Čistopis se uporablja od 11.10.2007 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 11.10.2007
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
3395. Zakon o popravi krivic (ZPKri)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi zakona o popravi krivic (ZPKri)
Razglašam zakon o popravi krivic (ZPKri), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. oktobra 1996.
001-22-112/96
Ljubljana, dne 21. oktobra 1996.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O POPRAVI KRIVIC (ZPKri)

SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Ta zakon ureja pravico do povrnitve škode in pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivšim političnim zapornikom in svojcem žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja, postopek za uveljavljanje teh pravic ter organe, ki odločajo o teh pravicah.

(2)

S tem zakonom so določeni tudi posebni pogoji in postopek za spremembo pravnomočne kazenske sodbe.

2. člen

(1)

Bivši politični zaporniki po tem zakonu so vse osebe, ki so bile v času od 15. 5. 1945 do 2. 7. 1990, na ozemlju sedanje Republike Slovenije neopravičeno in v nasprotju z načeli in pravili pravne države, zaradi razrednih, političnih ali ideoloških razlogov obsojene v sodnem ali upravnokazenskem postopku na kazen odvzema prostosti ali jim je bila prostost odvzeta v teku teh postopkov na podlagi predpisov iz 3. člena tega zakona ali drugih predpisov, če je bil zakon zlorabljen na zgoraj opisan način.

(2)

Žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja po tem zakonu so vse osebe, ki so bile ob pogojih iz prejšnjega odstavka obsojene na smrt in je bila smrtna kazen nad njimi izvršena.

(3)

Ob pogojih iz prvega odstavka tega člena se za bivše politične zapornike oziroma žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja štejejo tudi osebe, ki so bile obsojene pred sodiščem drugih republik ali federacije nekdanje Jugoslavije, če imajo te osebe oziroma v primeru žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja svojci iz četrtega odstavka tega člena, v času uveljavitve tega zakona stalno prebivališče na ozemlju sedanje Republike Slovenije in so državljani Republike Slovenije.

(4)

Svojci žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja po tem zakonu so osebe, ki so po predpisih o invalidskem in pokojninskem zavarovanju upravičene do družinske pokojnine po teh osebah.

3. člen

Če so podani pogoji iz prejšnjega člena se na podlagi tega zakona šteje, da gre za bivšega političnega zapornika zlasti, če odvzem prostosti tej osebi temelji na uporabi naslednjih določb takrat veljavne kazenske zakonodaje:

1.

zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (Uradni list DFJ, št. 66/45 in Uradni list SFRJ št. 59/46)

-

8. člen, če je bil storilec zakonec, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec;

2.

zakon o pobijanju nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list DFJ, št. 26/45, 32/45 in 53/45)

-

13. točka 1. člena;

-

17. točka 2. člena.

3.

zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (Uradni list FLRJ, št. 56/46, 66/46, 74/46, 105/46, 44/47 in 104/47).

-

7. in 10. točka drugega odstavka 1. člena;

-

5. točka 3. člena;

-

15. točka 5. člena.

4.

zakon o kaznivih dejanjih zoper splošno ljudsko premoženje ter premoženje zadružnih in drugih družbenih organizacij (Uradni list FLRJ, št. 87/48)

-

prvi in drugi odstavek 11. člena, če je bil storilec zakonec, krvni sorodnik v ravni črti, brat ali sestra, posvojitelj ali posvojenec;

5.

zakon o vojaških kaznivih dejanjih (Uradni list FLRJ, št. 107/48)

-

16. člen (sovražno govorjenje o vojski);

-

34. člen (izmikanje vojaški službi zaradi verskega ali drugega osebnega prepričanja);

6.

temeljni zakon o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 49/49)

-

112. člen;

-

113. člen.

7.

Kazenski zakonik (Uradni list FLRJ, št. 13/51, 30/59, 11/62 in 31/62 ter Uradni list SFRJ, št. 15/65, 15/67, 20/69 in 6/73)

-

109. člen (sodelovanje pri sovražnem delovanju proti FLRJ - lex non certa in pripravljalno dejanje);

-

117. člen (združevanje zoper ljudstvo in državo - lex non certa in pripravljalno dejanje);

-

118. člen (sovražna propaganda);

-

236. člen (neizpolnitev obvezne oddaje kmetijskih pridelkov);

-

237. člen (dajanje krivih podatkov, ki so v zvezi z oddajo in umetno povečanje teže oddanih pridelkov);

-

238. člen (zanemarjanje obdelave zemlje in vzreje živine);

-

239. člen (škodljivstvo v kmetijstvu);

-

240. člen (izpodkopavanje zadruge);

-

241. člen (kršitev prostovoljnosti članstva v zadrugah);

-

292. a člen (širjenje lažnih vesti).

8.

kazenski zakon SFRJ (Uradni list SFRJ, št. 44/76, 34/84, 74/87, 57/89, 3/90 in 38/90)

-

131. člen (sodelovanje pri sovražni dejavnosti - lex non certa in pripravljalno dejanje);

-

133. člen (sovražna propaganda);

9.

kazenski zakon SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78, 19/84, 47/87, 33/89 in 5/90)

-

228. člen (širjenje lažnih vesti);

-

236. člen (zloraba vere in cerkve).

4. člen

(1)

Ob pogojih iz 2. člena tega zakona se na podlagi tega zakona šteje za bivšega političnega zapornika tudi oseba, ki je bila v upravno kazenskem postopku, zaradi prekrška, kaznovana na odvzem prostosti, ali ji je bil izrečen ukrep določitve prebivališča, ali je bila poslana na opravljanje družbeno koristnega dela zaradi prevzgajanja.

(2)

Za bivšega političnega zapornika se na podlagi tega zakona šteje tudi oseba, zoper katero je bil uporabljen ukrep iz prvega odstavka tega člena, brez upravno kazenske odločbe, na podlagi odločitve upravnega organa.

(3)

Žrtev povojnega protipravnega odvzema življenja se ob pogojih iz 2. člena šteje tudi oseba, ki je bila usmrčena brez obsodbe sodišča.

ODŠKODNINA

5. člen

(1)

Oseba, ki se ji na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika oziroma svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, ima pravico do odškodnine.

(2)

O odškodnini upravičenec in Republika Slovenija skleneta poravnavo, pri čemer se ob sklenjeni poravnavi šteje, da so vsi zahtevki upravičenca iz naslova odškodnine, ki temelji na statusu bivšega političnega zapornika ali žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, izpolnjeni.

(3)

Višino odškodnine in postopek za uveljavljanje pravice do odškodnine določa in ureja zakon, ki ureja sklad za poplačilo vojne odškodnine.

6. člen

(1)

Državljanu Republike Slovenije, ki se mu na podlagi tega zakona prizna status bivšega političnega zapornika, se v pokojninsko dobo šteje čas dejanskega odvzema prostosti, kot tudi čas v katerem mu je bila iz tega razloga, v predkazenskem ali preiskovalnem postopku pred odvzemom prostosti in po prenehanju odvzema prostosti, onemogočena zaposlitev, oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če to lahko vpliva na pravice iz invalidskega in pokojninskega zavarovanja.

(2)

Čas dejanskega odvzema prostosti v preiskovalnem zaporu, s prisilnim delom in v delovnem koncentracijskem taborišču se osebi iz prejšnjega odstavka v pokojninsko dobo šteje dvojno.

(3)

Bivšemu političnemu zaporniku se za čas, ki ga je po 1. 1. 1966 prebil v zaporu in za druga obdobja, ki se po tem zakonu upoštevajo v zavarovalno dobo, za izračun pokojninske osnove upoštevajo plače oziroma osnove, od katerih so bili plačani prispevki, iz zadnjega koledarskega leta pred začetkom prestajanja zaporne kazni, če je to zanj bolj ugodno.

(4)

Bivšemu političnemu zaporniku, ki v obdobju od 1. 1. 1966 do začetka prestajanja kazni ni imel vsaj enega leta zavarovanja, v katerem bi prejel plačo vsaj za šest mesecev zavarovanja, se za čas, ki ga je prebil v zaporu in za druga obdobja, ki se po tem zakonu upoštevajo v zavarovalno dobo, upošteva pri izračunu pokojninske osnove povprečna plača za delavce na območju Republike Slovenije z enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo je imel politični zapornik neposredno pred nastopom zaporne kazni, če je to zanj bolj ugodno.

(5)

Bivšemu političnemu zaporniku, ki je v obdobju po 1. 1. 1966 imel vsaj eno leto zavarovanja, se lahko, če je to zanj bolj ugodno, upošteva pri izračunu pokojninske osnovne povprečna plača za delavce na območju Republike Slovenije z enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot jo je imel politični zapornik neposredno pred nastopom prestajanja zaporne kazni.

(6)

Bivšemu političnemu zaporniku, ki mu je bila pokojnina odmerjena po zavarovalnem razredu ali glede na kategorijo delovnega mesta, se pri ponovni odmeri pokojnine upošteva kategorija delovnega mesta oziroma zavarovalni razred, v katerega bi bil uvrščen glede na strokovno izobrazbo oziroma delovno mesto, na katerem je bil neposredno pred pričetkom prestajanja zaporne kazni oziroma, preden mu je bila v predkazenskem ali preiskovalnem postopku onemogočena zaposlitev oziroma opravljanje samostojne dejavnosti, če bi bilo zanj to ugodneje.

7. člen

(1)

Sredstva za plačila odškodnine po 5. členu se zagotavljajo v skladu za poplačilo vojne odškodnine, sredstva za povečane obveznosti iz pokojninskega zavarovanja po 6. členu tega zakona pa v državnem proračunu.

(2)

V breme državnega proračuna gredo vsi stroški postopka o zahtevi za priznavanje statusa bivšega političnega zapornika ali žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, če je bilo tej zahtevi v celoti ali vsaj deloma ugodeno.

8. člen

Osebe, ki se jim po tem zakonu prizna status žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja, imajo pravico do izdaje mrliških listov in obeležitve grobov, če to še ni bilo storjeno. Uveljavljanje teh pravic ureja zakon.