Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-2223/2007, stran 5645 DATUM OBJAVE: 11.5.2007

VELJAVNOST: od 12.5.2007 / UPORABA: od 12.5.2007

RS 41-2223/2007

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 4.4.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 4.4.2013
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2223. Uredba o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije
Na podlagi 28. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o merilih za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije

1. člen

(vsebina)
Ta uredba določa merila za ugotavljanje nacionalnega interesa pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije po 13. členu Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon).

2. člen

(merila)

(1)

Izredna naturalizacija iz 13. člena zakona mora pomeniti izjemen prispevek k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije ali k povečanju mednarodnega ugleda oziroma prepoznavnosti Republike Slovenije ter se praviloma ne uporablja kot instrument reševanja pomanjkanja ustreznih strokovnjakov na posameznih področjih.

(2)

Za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz prejšnjega odstavka resorni organi pri oblikovanju mnenja v postopku izredne naturalizacije uporabljajo merila, določena v tej uredbi.

3. člen

(1)

Za izredno naturalizacijo iz nacionalnih razlogov lahko zaprosi slovenski izseljenec ali njegov potomec do drugega kolena v ravni vrsti. Za to naturalizacijo lahko zaprosi tudi pripadnik avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu.

(2)

Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov je mogoča, če prosilec iz prejšnjega odstavka izkazuje večletno osebno aktivno vez z Republiko Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah. Izredna naturalizacija iz nacionalnih razlogov je tudi mogoča, če je bil prosilec iz prejšnjega odstavka iz slovenskega državljanstva odpuščen zaradi opravičljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem vanj.

-

izkazuje aktivno vez z Republiko Slovenijo ali

-

izkazuje večletno aktivno delovanje v slovenskih društvih, šolah slovenskega jezika ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah ali

-

je bil iz slovenskega državljanstva odpuščen zaradi opravičljivih razlogov in ponovno prosi za sprejem vanj.

(3)

Izredna naturalizacija je mogoča tudi v primeru potomca slovenskega izseljenca, ki ne izpolnjuje pogoja sorodstvene vezi iz prvega odstavka in pogojev iz drugega odstavka tega člena, če so podani izjemni nacionalni razlogi za njegov sprejem v državljanstvo Republike Slovenije.

(4)

Izjemni nacionalni razlogi iz prejšnjega odstavka so podani, če je prosilec s svojim delovanjem izjemno prispeval k družbenemu, gospodarskemu, znanstvenemu, kulturnemu ali drugačnemu razvoju Republike Slovenije in k povečanju mednarodnega ugleda Republike Slovenije.

(5)

Prosilec prošnji priloži dokazila, ki potrjujejo njegovo aktivno vez iz drugega odstavka tega člena in dokazila, s katerimi ustrezne organizacije potrjujejo njegovo vsaj petletno aktivno delovanje iz drugega odstavka tega člena. Če je to mogoče, prosilec predloži tudi v tujini izdane uradne listine, iz katerih je razvidna njegova opredelitev za slovensko narodnost.

(6)

Mnenje o izpolnjevanju meril iz drugega in četrtega odstavka tega člena ter o upravičenosti za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije oblikuje državni organ, pristojen za sodelovanje s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Če ta organ pri oblikovanju svojega mnenja ugotovi, da potrebuje še dodatne informacije o prosilcu, zanje preko notranje konzularne službe ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, zaprosi pristojno diplomatsko-konzularno predstavništvo Republike Slovenije.

4. člen

(verski razlogi)
Izredna naturalizacija iz verskih razlogov je možna, če je oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, duhovnik ali redovnik registrirane verske skupnosti, ki ima več kot 750 pripadnikov, državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji na enega duhovnika ali redovnika, ali da je oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, edini duhovnik ali redovnik registrirane verske skupnosti, ki ima najmanj 500 pripadnikov, državljanov Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Pri izračunu razmerja se tudi oseba, ki prosi za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, šteje kot duhovnik ali redovnik. Številčna pogoja se lahko spregledata v primeru edinega duhovnika Judovske skupnosti Slovenije. V vseh navedenih primerih je izredna naturalizacija možna, če potrebi po duhovniku ali redovniku verska skupnost ne more zadostiti z državljani Republike Slovenije.

5. člen

(področje financ)
Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za finance, vezano na eno od naslednjih meril:

-

da je oseba v tujini priznan strokovnjak na področju financ, bančništva, zavarovalništva, trga vrednostnih papirjev, carin, davkov ali drugih področij oziroma strok s področja opravljanja nalog ministrstva, pristojnega za finance, kar izkaž s potrdili o izobraževanju in dokazili o mednarodnih osebnih dosežkih na navedenih področjih v zadnjih petih letih, ali

-

da bi oseba kot strokovnjak lahko bistveno pripomogla k višji ravni v prejšnji alinei omenjenih področij ali strok, kar izkaže s predložitvijo vsaj petih priporočil finančnih institucij ali drugih subjektov, ki v Republiki Sloveniji delujejo na področjih, navedenih v prejšnji alinei.

6. člen

(področje gospodarstva)

(1)

Pri oblikovanju mnenja o obstoju koristi države zaradi razlogov s svojega delovnega področja je ministrstvo, pristojno za gospodarstvo, vezano na eno od naslednjih meril:

-

možnost povečanja poslovnih povezav slovenskega gospodarstva s tujino,

-

povečanje in spodbujanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na mednarodnih trgih,

-

možnost uvedbe tehnoloških novosti v proizvodnji,

-

prenos v svetu perspektivnih ali uveljavljenih proizvodenj v Republiko Slovenijo,