Nalaganje dokumenta...
Temeljna uredba o projektiranju
OBJAVLJENO V: Uradni list FLRJ 48-376/1948, stran 0 DATUM OBJAVE: 9.6.1948
VELJAVNOST: od 24.6.1948 do 11.3.1952 / UPORABA: od 24.6.1948 do 11.3.1952
FLRJ 48-376/1948
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 12.3.1952 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.
376. Temeljna uredba o projektiranju
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastitvi vlade FLRJ za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva izdaja vlada FLRJ po predlogu predsednika zvezne planske komisije in ministra za gradnje FLRJ
TEMELJNO UREDBO O PROJEKTIRANJU
1. - Uvodne določbe
1. člen
Zaradi pravilnega in enotnega postopka investitorjev in projektantskih organov ter podjetij se morajo v vseh zadevah projektiranja investicijskih objektov ravnati projektantski organi in podjetja ter drugi državni organi po postopku, ki je predpisan s to uredbo.
Za investitorje se štejejo državni uradi, ustanove, gospodarska podjetja, zadružne in druge družbene organizacije ter druge osebe, za katerih račun se gradi investicijski objekt.
2. člen
Investicijski objekti se gradijo na podlagi enotnih idejnih gradbenih projektov (idejnih projektov) in glavnih gradbenih projektov.
2. - Enotni idejni gradbeni projekti
3. člen
Enotni idejni gradbeni projekt povezuje obratno (tehnološko, eksploatacijsko, funkcijsko) in gradbeno stran investicijskega projekta (gradbe).
V idejnem projektu se določijo vse normative za gradnjo investicijskega objekta v skladu z odobrenim planom.
4. člen
Gradbeni in obratni del idejnega projekta mora dati investitor v izdelavo državnim projektantskim organom in podjetjem ter z njimi skleniti pogodbo.
Če gre za specialne vrste investicijskih objektov, za katerih gradnjo je investitor specializiran, sme sam izdelati idejni projekt. Kateri so objekti specialne vrste, določi pristojni zvezni minister v soglasju s predsednikom zvezne planske komisije.
5. člen
Za izdelavo idejnega projekta mora dati investitor projektantskemu organu oziroma podjetju program investicijske gradnje (projektno nalogo) v skladu z dano mu plansko nalogo.
6. člen
Če gre za investicijske objekte, katerih gradnja naj bi tekla več planskih let, se idejni projekt izdela za ves investicijski objekt.
V tem idejnem projektu se označi tisti del investicijskega objekta, ki naj se zgradi v enem planskem letu. Del investicijskega objekta, ki naj se zgradi v tem planskem letu, se določi z letnim planom.
Kdaj ni treba izdelati idejnega projekta za ves investicijski objekt, določi pristojna planska komisija v vsakem posameznem primeru.
7. člen
Zaradi ugotovitve, ali je idejni projekt tehnično brezhiben in ali je projektirani objekt racionalen, je treba dati izdelani idejni projekt v revizijo. Revizijo opravljajo komisije za revizijo idejnih projektov.
Komisije za revizijo idejnih projektov se ustanovijo pri zvezni planski komisiji, planskih komisijah ljudskih republik, ministrstva za gradnje FLRJ republiških ministrstvih za gradnje, ministrstvih za komunalne zadeve in pri okrajnih oziroma mestnih izvršilnih odborih.
Člani ko misije za revizijo idejnih projektov so za gradnje zveznega in republiškega pomena:
1)
predstavnik pristojne planske komisije, ministrstva za narodno obrambo, ministrstva za notranje zadeve, komiteja oziroma ministrstva za varstvo ljudskega zdravja, ministrstva za delo in ministrstva za gradnje;
2)
predstavnik ministrstva za komunalne zadeve za vse gradnje za družbeni standard republiškega pomena;
3)
predstavnik ministrstva oziroma komiteja, v katerega resoru je investitor;
4)
potrebno število strokovnjakov.
Predsednika in člane komisije določijo predsedniki planskih komisij oziroma pristojni ministri (predsedniki komitejev). Državni organ, pri katerem je komisija za revizijo idejnih projektov, določi tudi potrebno število strokovnjakov.
Zaradi potrebnih pojasnil prisostvujejo delu komisije predstavnik investitorja in projektantskega organa oziroma podjetja, ki je sodelovalo pri izdelavi projekta.
8. člen
Komisija za revizijo idejnih projektov pri zvezni planski kom siji opravlja revizijo idejnih projektov objektov za kapitalno graditev splošnega državnega pomena ter tistih objektov za družbeni standard, ki so vezani na objekte kapitalne graditve splošnega državnega pomena.
Komisije za revizijo idejnih projektov pri republiških planskih komisijah opravljajo revizijo idejnih projektov objektov za kapitalno graditev republiškega pomena ter tistih objektov za družben standard, ki so vezani na objekte kapitalne graditve republiškega pomena.
Komisija za revizijo ideji) h projektov pri, ministrstvu za gradnje FLRJ opravlja revizijo idejnih projektov objektov za. družbeni standard splošnega državnega pomena, komisije pri republiških ministrstvih za gradnje pa revizijo objektov za družbeni standard republiškega. pomena.
Revizijo idejnih projektov vseh objektov lokalnega pomena opravljajo komisije za revizijo idejnih projektov pri ministrstvih za komunalne zadeve oziroma komisije za revizijo idejnih projektov pri okrajnih (mestnih) izvršilnih odborih. Katere idejne projekte objektov lokalnega pomena bo revidirala komisija za revizijo idejnih projektov pri ministrstvu za komunalne zadeve, katere pa bodo revidirale komisije pri okrajnih oziroma mestnih izvršilnih odborih, določijo s svojimi predpisi vlade ljudskih republik, ki določijo tudi člane teh komisij.
9. člen
Komisija za revizijo idejnih projektov pri zvezni planski komisiji oziroma pri ministrstvu za gradnje FLRJ lahko projekte objektov zveznega pomena izroči v revizijo komisiji za revizijo idejnih projektov pri republiški planski komisiji oziroma pri republiškem ministrstvu za gradnje.
Komisija za revizijo idejnih projektov pri zvezni planski komisiji oziroma pri ministrstvu za gradnje FLRJ lahko na zahtevo zvezne planske komisije ali po predlogu investitorja opravi v svoji pristojnosti revizijo projektov, za katere je pristojna komisija za revizijo idejnih projektov pri republiški planski komisiji oziroma pri republiškem ministrstvu za gradnje, če misli, da je objekt splošnega državnega interesa.
10. člen
Idejni projekt predloži v revizijo investitor.
Preden predloži investitor v revizijo idejni projekt objekta za družbeni standard splošnega državnega pomena ali objekt za družbeni standard, ki je vezan na objekt za kapitalno graditev splošnega državnega pomena, mora priskrbeti mnenje pristojnega ministrstva za komunalne zadeve, za idejne projekte cest splošnega državnega in republiškega pomena pa mnenje pristojnega ministrstva za lokalni promet.
Poleg idejnega projekta mora investitor predložiti komisiji za revizijo idejnih projektov:
1)
program investicijske izgraditve,
2)
soglasje pristojnega organa za širšo lokacijo (situacijo),
3)
izvleček iz regulacijske osnove vse okolice; če regulacijske osnove ni, pa potrdilo okrajnega oziroma mestnega izvršilnega odbora, da gradnja ne bo ovirala pravilne izvedbe regulacijskega plana.
11. člen
Komisije za revizijo idejnih projektov morajo zlasti gledati na to, da idejni projekt ni v nasprotju s splošnim državnim in republiškim planom ter z njegovimi določbami in tudi ne s planom gradnje mesta ali kraja.
Komisije za revizijo idejnih projektov morajo opraviti revizijo v 15 dneh po prejemu projekta.
12. člen
O opravljeni reviziji idejnega projekta izda komisija odločbo, s katero projekt odobri, ali pa odreče izdajo odobritve oziroma poda pripombe in projekt vrne investitorju, da ga primerno spremeni.
Zoper odločbo komisije za revizijo idejnih projektov se investitor in projektantski organ oziroma podjetje lahko pritožita v osmih dneh po prejemu odločbe.
13. člen
O pritožbah zoper odločbe komisije za revizijo idejnih projektov pri zvezni planski komisiji in pri ministrstvu za gradnje FLRJ odloča predsednik zvezne planske komisije oziroma minister za gradnje FLRJ.
O pritožbah zoper odločbe komisije za revizijo idejnih projektov pri republiški planski komisiji, republiškem ministrstvu za gradnje ministrstvu za komunalne zadeve odloča predsednik republiške planske komisije, republiški minister za gradnje oziroma minister za komunalne zadeve, o pritožbah zoper odločbe komisije pri okrajnih oziroma mestnih izvršilnih odborih pa minister za komunalne zadeve.
Če gre za pritožbo, vloženo zoper odločbo komisije za revizijo idejnih projektov pri republiški planski komisiji oziroma pri republiškem ministrstvu za gradnje, ki je izdala odločbo o projektu objekta splošnega državnega pomena (9. člen uredbe), odloči o njej komisija za revizijo idejnih projektov pri zvezni planski komisiji oziroma pri ministrstvu za gradnje FLRJ.
Drugostopna odločba je dokončna.
14. člen
Predsednik zvezne planske komisije ima pravico predložiti idejni projekt, ki je v nasprotju s splošnim državnim planom, v odločitev vladi FLRJ, četudi je idejni projekt že odobren.
Prav tako imajo predsedniki republiških planskih komisij pravico predložiti idejni projekt, ki je v nasprotju z republiškim planom, v odločitev vladi ljudske republike, četudi je idejni projekt že odobren.
15. člen
Odobreni idejni projekti se lahko spremenijo, če nastanejo po njihovi odobritvi novi pogoji, zaradi katerih se je njihova sprememba izkazala za nujno in koristno.
O taki spremembi odloči po predlogu investitorja organ, ki je izdal dokončno odločbo o odobritvi idejnega projekta.
16. člen
Predsednik zvezne planske komisije lahko odredi za projekte objektov splošnega državnega pomena, predsedniki republiških planskih komisij pa za projekte objektov republiškega in lokalnega pomena ustavitev dela na projektih, če tako zahtevajo koristit splošnega oziroma republiškega plana.
3. - Glavni projekti
a) Splošno
17. člen
Na podlagi odobrenega idejnega projekta sestavi investitor glavni projekt gradbenega dela in glavni projekt obratnega dela (projekt opreme) investicijskega objekta.
Glavne projekte mora investitor dati v izdelavo projektantskim organom oziroma podjetjem in z njimi skleniti pogodbo.
18. člen
Glavni projekti so namenjeni za gradnjo in morajo biti vsi njegovi deli tako dopolnjeni iti kotirani (dimenzioniranji), da se dajo po njih izvajati dela po ustreznih tehničnih pogojih.
19. člen
Glavni projekti obsegajo praviloma:
1)
načrte z označenimi dimenzijami,
2)
proračune,
3)
količina del in gradiva.,
4)
cene gradbenih in izvajalnih storitev.
Količine gradiva, predvidene v glavnem projektu, morajo ostat, v mejah količin, predvidenih v idejnem projektu.
Glavni projekt mora obsegati situacijo gradnje v merilu 1 : 30.000
20. člen