Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 59-2836/2002, stran 6099 DATUM OBJAVE: 5.7.2002

VELJAVNOST: od 20.7.2002 do 24.6.2011 / UPORABA: od 1.5.2004 do 24.6.2011

RS 59-2836/2002

Verzija 3 / 3

Čistopis se uporablja od 25.6.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 21.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • NEAKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 25.6.2011
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
2836. Zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
o razglasitvi zakona o evropskih svetih delavcev (ZESD)
Razglašam zakon o evropskih svetih delavcev (ZESD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 20. junija 2002.
001-22-76/02
Ljubljana, dne 28. junija 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O EVROPSKIH SVETIH DELAVCEV (ZESD)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(namen zakona)

(1)

Ta zakon ureja ustanavljanje evropskih svetov delavcev, ki jih sestavljajo predstavniki delavcev, oziroma urejanje postopkov obveščanja in posvetovanja z delavci v gospodarskih družbah ali v povezanih gospodarskih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora (v nadaljnjem besedilu: država članica Evropske unije), in ki poslujejo vsaj v dveh državah članicah Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: družbe ali povezane družbe na območju Evropske unije).

(2)

Cilj zakona je izboljšati pravico delavcev do obveščanja in posvetovanja v družbah in povezanih družbah, ki so ustanovljene v državah članicah Evropske unije. V ta namen se ustanavljajo evropski sveti delavcev oziroma se z dogovorom uredi postopek za obveščanje in posvetovanje z delavci v družbi ali v povezanih družbah ob pogojih, ki jih določa ta zakon.

(3)

Pristojnosti in naloge evropskih svetov delavcev oziroma postopki obveščanja in posvetovanja, sprejeti za doseganje cilja iz prejšnjega odstavka, veljajo v primeru družbe za vse podružnice, ki se nahajajo v določeni državi članici, in v primeru povezanih družb, za vse družbe s sedežem v državah članicah, razen če ni dogovorjeno širše področje veljavnosti.

(4)

Ta zakon prenaša v pravni red Republike Slovenije Direktivo Sveta 94/45/ES z dne 22. septembra 1994 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (UL L št. 254 z dne 30. septembra 1994, str. 64), ki je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 2006/109/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi Direktive 94/45/ES o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. decembra 2006, str. 416).

2. člen

(uporaba zakona)

(1)

Ta zakon se uporablja za družbe na območju Evropske unije, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji in za povezane družbe na območju Evropske unije, katerih obvladujoča družba ima sedež v Republiki Sloveniji.

(2)

Če družba ali obvladujoča družba povezanih družb nima svojega sedeža v državi članici Evropske unije, določbe tega zakona veljajo za katero koli podružnico ali odvisno družbo v Republiki Sloveniji, če družba ali obvladujoča družba pooblasti to podružnico ali odvisno družbo za svojo predstavnico. Če ni pooblaščene predstavnice, se ta zakon uporablja, če je v Republiki Sloveniji podružnica ali družba z največ zaposlenimi v primerjavi z drugimi podružnicami ali družbami v povezanih družbah v državah članicah Evropske unije.

(3)

Določbe, ki se nanašajo na izračun števila delavcev (4. člen), dolžnost posredovanja podatkov (5. člen), obvladujočo družbo (6. člen), posredovanje zahteve glavnemu poslovodstvu (tretji odstavek 7. člena), solidarnostno odgovornost delodajalca (drugi odstavek 14. člena in drugi odstavek 26. člena), volitve predstavnikov delavcev iz Republike Slovenije (9. in 20. člen), obveščanje predstavnikov delavcev (30. člen) in varstvo predstavnikov delavcev (35. člen) se uporabljajo tudi, če se glavno poslovodstvo nahaja v drugi državi članici Evropske unije.

3. člen

(pojmi)
V tem zakonu uporabljeni izrazi pomenijo:

-

družba na območju Evropske unije je družba, ki posluje na območju Evropske unije in zaposluje v državah članicah Evropske unije najmanj 1.000 delavcev in od tega najmanj po 150 delavcev v vsaj dveh državah članicah Evropske unije;

-

povezane družbe so družbe, ki so sestavljene iz obvladujoče družbe in ene ali več odvisnih družb;

-

povezane družbe na območju Evropske unije so družbe, ki poslujejo na območju Evropske unije in zaposlujejo najmanj 1.000 delavcev v najmanj dveh državah članicah Evropske unije in vključujejo najmanj dve družbi, ki imata sedež v različnih državah članicah Evropske unije, v katerih je zaposlenih najmanj po 150 delavcev;

-

obvladujoča družba je družba, ki ima odločilen vpliv nad drugo odvisno družbo v skladu s 6. členom tega zakona;

-

glavno poslovodstvo je poslovodstvo v družbi, ki posluje na območju Evropske unije ali poslovodstvo obvladujoče družbe v povezanih družbah na območju Evropske unije. Za glavno poslovodstvo se šteje tudi poslovodstvo podružnice ali družbe iz drugega odstavka 2. člena tega zakona;

-

posvetovanje pomeni izmenjavo stališč in vzpostavljanje dialoga med predstavniki delavcev in glavnim poslovodstvom ali drugo ustrezno ravnijo poslovodstva;

-

evropski svet delavcev je svet, ki je ustanovljen za obveščanje delavcev in za posvetovanje z njimi v skladu z določbami tega zakona;

-

posebno pogajalsko telo je telo, ki je ustanovljeno za pogajanje z glavnim poslovodstvom o ustanovitvi evropskega sveta delavcev ali ureditvi postopka za obveščanje in posvetovanje z delavci v skladu z določbami tega zakona.

4. člen

(izračun števila delavcev)
Število delavcev v družbah in podružnicah v Republiki Sloveniji se izračuna na podlagi povprečnega števila delavcev v preteklih dveh letih poslovanja.

5. člen

(dolžnost posredovanja podatkov)
Glavno poslovodstvo mora predstavnikom delavcev na njihovo zahtevo posredovati podatke o skupnem številu delavcev in njihovi porazdelitvi po državah članicah Evropske unije, družbah in njihovih podružnicah in o strukturi družb ali povezanih družb.

6. člen

(obvladujoča družba)

(1)

Družba v povezanih družbah na območju Evropske unije je obvladujoča družba, če neposredno ali posredno obvladuje druge družbe v povezanih družbah (odvisne družbe).

(2)

Družba neposredno ali posredno obvladuje drugo družbo, če:

-

lahko imenuje več kot polovico članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa odvisnih družb, ali

-

ima nadzor nad večino glasov na podlagi kapitala iz izdanih delnic odvisnih družb, ali

-

ima v lasti večino vpisanega delniškega kapitala odvisnih družb.

(3)

Če več kot ena družba izpolnjuje merila iz prve do tretje alinee prejšnjega odstavka, se obvladujoča družba določi tako, da se merila uporabijo po vrstnem redu, kot so našteta.

(4)

Pri določitvi obvladujoče družbe po drugem odstavku tega člena, je treba pravicam glasovanja in imenovanja obvladujoče družbe prišteti pravice vseh njenih odvisnih družb ter vseh fizičnih in pravnih oseb, ki delujejo v svojem imenu, vendar na račun obvladujoče družbe ali njenih odvisnih družb.

II. POSEBNO POGAJALSKO TELO

7. člen

(naloge)

(1)

Posebno pogajalsko telo se ustanovi zato, da se z glavnim poslovodstvom družbe pogaja glede dogovora o obveščanju in posvetovanju z delavci. Ustanovi se na pisno zahtevo delavcev ali njihovih predstavnikov, naslovljeno glavnemu poslovodstvu, ali na pobudo glavnega poslovodstva.

(2)

Zahteva je pravilno vložena, če jo podpiše najmanj 100 delavcev ali njihovih predstavnikov iz najmanj dveh podružnic ali družb v različnih državah članicah in jo prejme glavno poslovodstvo. Če je vložena več kot ena zahteva, se podpisi seštejejo.

(3)

Če se zahteva vloži pri poslovodstvu podružnice ali družbe v Republiki Sloveniji, ta zahtevo takoj pošlje glavnemu poslovodstvu in o tem obvesti vlagatelje zahteve.

(4)

Glavno poslovodstvo mora posebnemu pogajalskemu telesu pravočasno posredovati podatke in dokumentacijo, ki jih ta potrebuje za opravljanje svojih nalog.

(5)

Sodelovanje med glavnim poslovodstvom in posebnim pogajalskim telesom temelji na medsebojnem zaupanju.

(6)

Glavno poslovodstvo in posebno pogajalsko telo sporazumno določita čas, pogostost in kraj pogajanj.

8. člen

(sestava posebnega pogajalskega telesa)

(1)

Iz vsake države članice Evropske unije, v kateri posluje družba ali podružnica oziroma povezane družbe, se v posebno pogajalsko telo določi en predstavnik delavcev. Posebno pogajalsko telo ima najmanj tri in največ oliko članov, kolikor je število držav članic.

(2)

Iz vsake države članice z najmanj 25% delavcev v družbi ali podružnici oziroma povezanih družbah se določi po en dodatni predstavnik. Dva dodatna predstavnika se določita iz držav članic z najmanj 50% delavcev in trije dodatni predstavniki iz držav članic z najmanj 75% delavcev.

9. člen

(volitve predstavnikov posebnega pogajalskega telesa iz Republike Slovenije)

(1)

Predstavnike delavcev iz Republike Slovenije v posebno pogajalsko telo izvoli zbor delavcev na tajnih volitvah.

(2)

Pravico predlagati kandidate za člane posebnega pogajalskega telesa imajo sveti delavcev, reprezentativni sindikati v družbi ali podružnici in najmanj 50 delavcev v družbi ali podružnici.

10. člen

(obvestilo o članih posebnega pogajalskega telesa)
Posebno pogajalsko telo mora glavnemu poslovodstvu takoj sporočiti imena svojih članov, njihove naslove in podatek iz katerih družb oziroma podružnic prihajajo. Glavno poslovodstvo te podatke pošlje poslovodstvom in svetom delavcev v podružnicah ali družbah ter reprezentativnim sindikatom, ki so zastopani v podružnicah in družbah v Republiki Sloveniji.

11. člen

(seje, poslovnik, strokovnjaki)

(1)

Takoj po izvolitvi članov glavno poslovodstvo skliče ustanovno sejo posebnega pogajalskega telesa in o tem obvesti poslovodstva podružnic in družb. Posebno pogajalsko telo izvoli predsednika izmed svojih članov in sprejme svoj poslovnik.

(2)

Posebno pogajalsko telo ima pravico, da se pred pogajanji z glavnim poslovodstvom sestane in na sestanek povabi določene osebe. Pri tem se smiselno uporablja šesti odstavek 7. člena tega zakona.

(3)

Posebno pogajalsko telo sprejema sklepe z večino glasov svojih članov, če ta zakon ne določa drugače.

(4)

Posebno pogajalsko telo lahko zaprosi za pomoč strokovnjake, ki jih samo izbere, če je to potrebno za pravilno izvajanje njegovih nalog.