1661. Pravilnik o obravnavanju disciplinskih kršitev članov Veterinarske zbornice Slovenije
Na podlagi določil 22. in 60. člena Statuta Veterinarske zbornice Slovenije (v nadaljnjem besedilu VZbSi) je skupščina VZbSi na seji dne 30. maja 2024 sprejela
P R A V I L N I K
o obravnavanju disciplinskih kršitev članov Veterinarske zbornice Slovenije
S tem pravilnikom se opredeljuje postopek ugotavljanja disciplinskih kršitev članov Veterinarske zbornice Slovenije in delovanje disciplinskih organov Veterinarske zbornice Slovenije.
Tožilec Veterinarske zbornice Slovenije (v nadaljevanju: tožilec) je oseba, ki vodi disciplinski postopek zoper disciplinskega obdolženca.
Razsodišče prve in druge stopnje vodi disciplinski postopek, ugotavlja disciplinsko odgovornost članov Veterinarske zbornice Slovenije in izreka disciplinske sankcije na podlagi veljavne zakonodaje in podzakonskih aktov.
Disciplinski obdolženec je fizična oseba proti kateri se vodi disciplinski postopek.
Disciplinski organi so tožilec in njegov namestnik ter razsodišče prve stopnje in razsodišče druge stopnje.
Disciplinski organi so pri svojem delu neodvisni, samostojni in odločajo v skladu z veljavno zakonodajo in podzakonskimi akti.
Disciplinski organi v postopkih, ki jih vodijo na podlagi tega pravilnika, v kolikor ta ne določa drugače, smiselno uporabljajo določila zakona o kazenskem postopku, ki ureja skrajšani postopek.
Član Veterinarske zbornice Slovenije je lahko disciplinsko odgovoren samo za dejanje, ki je kot kršitev vnaprej določeno, in je njegova odgovornost ugotovljena po postopku, ki ga opredeljuje ta pravilnik.
Disciplinski postopek teče v slovenskem jeziku.
Odgovornost disciplinskega obdolženca za disciplinsko kršitev po tem pravilniku se lahko ugotavlja tudi, če za isto dejanje zoper njega teče ali pa je že zaključen kazenski postopek ali prekrškovni postopek.
2.1. Imenovanje in izločitev
Za tožilca, njegovega namestnika, člana razsodišča prve ali druge stopnje ne more biti izvoljena oseba, ki ji je bila pravnomočno izrečena disciplinska sankcija, in sicer v obdobju 10 let pred imenovanjem v funkcijo.
Tožilec, njegov namestnik, predsednik, član razsodišča prve ali druge stopnje lahko najkasneje na zadnji ustni obravnavi zahteva svojo izločitev:
-
če je skupaj z disciplinskim obdolžencem zaposlen pri istem delodajalcu,
-
če je sam oškodovanec v zadevi, ki se obravnava,
-
če je z disciplinskim obdolžencem v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti ali v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena,
-
če je zoper njega podana prijava zaradi suma disciplinske kršitve oziroma vložen predlog za uvedbo disciplinskega postopka o kateri še ni dokončno odločeno,
-
če v postopku sodeluje kot priča ali sodni izvedenec ali
-
če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristnost.
Izločitev lahko iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku, zahteva tudi disciplinski obdolženec.
Zahteva za izločitev mora biti obrazložena in podana pisno.
Izločitev se lahko predlaga najkasneje na zadnji ustni obravnavi razsodišča.
Takoj, ko disciplinski tožilec, njegov namestnik, predsednik ali član razsodišča prve ali druge stopnje izve za razlog ali za zahtevo za svojo izločitev, mora prenehati z delom v posamezni zadevi.
O zahtevi za izločitev odloči direktor Veterinarske zbornice Slovenije s sklepom.
S sklepom o izločitvi se določi tudi drugo osebo, ki bo nadomestila izločeno osebo.
Proti sklepu o izločitvi ni posebne pritožbe.
Tožilec je samostojni in neodvisni organ Veterinarske zbornice Slovenije. Pristojen za vložitev in zastopanje predloga za uvedbo postopka zoper disciplinskega obdolženca pred razsodiščem prve in druge stopnje.
Tožilec ima namestnika, ki ga lahko nadomešča.
Razsodišče prve in druge stopnje je neodvisni in samostojni organ Veterinarske zbornice Slovenije.
Razsodišče prve stopnje obravnava in odloča o disciplinski odgovornosti svojih članov za disciplinske kršitve, določene v tem pravilniku.
Razsodišče druge stopnje odloča o pritožbah zoper sklep razsodišča prve stopnje.
Sedež razsodišča prve in druge stopnje je lociran na sedežu Veterinarske zbornice Slovenije.
Obravnave razsodišča se vodijo v prostorih ali na sedežu Veterinarske zbornice Slovenije.
Razsodišče prve in druge stopnje si pri opravljanju svojega dela lahko pridobi pomoč pravnika z namenom, da sodeluje v funkciji strokovnega sodelavca disciplinskega razsodišča in pazi na pravilno vodenje postopka ter pravilno uporabo predpisov.
Razsodišče prve in druge stopnje lahko k svojemu delu povabi strokovnjaka veterinarske ali druge stroke, ki podaja mnenja v zadevi.
Disciplinske kršitve so kršitve Kodeksa veterinarske etike in Kodeksa dobre veterinarske prakse, Statuta Veterinarske zbornice Slovenije, drugih pravnih aktov Veterinarske zbornice in pravil veterinarske stroke, ki so podrobneje razdelane in opredeljene v Statutu Veterinarske zbornice Slovenije.
Za storjene disciplinske kršitve se sme članu Veterinarske zbornice Slovenije izreči disciplinske sankcije, ki jih določa Statut Veterinarske zbornice Slovenije.
Disciplinske sankcije se lahko izrečejo posamično ali skupno vse ali nekatere od sankcij.