2306. Zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji
Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Republike Slovenije izdaja Predsedstvo Republike Slovenije
UKAZ
o razglasitvi zakona o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji
Razglaša se zakon o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji, ki ga je sprejela Skupščina Republike Slovenije na sejah Družbenopolitičnega zbora, Zbora občin in Zbora združenega dela, dne 27. decembra 1990.
Ljubljana, dne 27. decembra 1990.
ZAKON
o spodbujanju razvoja demografsko ogroženih območij v Republiki Sloveniji
Republika Slovenija posebej skrbi za razvoj geografsko zaokroženih območij, ki v razvoju znatno zaostajalo in so demografsko ogrožena.
Teritorialna osnova za spodbujanje razvoja so geografsko zaokoržena območja, opredeljena v skladu s pogoji, ki jih določa ta zakon. Spodbujanje se izvaja v skladu z razvojnim programom posameznega, območja ob upoštevanju naravnih danosti in razvojnih specifičnosti posameznega območja temelji ta program na tržnih možnostih, ki izhajajo iz primerjalnih prednosti posameznega območja ob upoštevanju razvojnih ciljev Republike Slovenije. Razvojne programe oblikujejo občine, ki vključujejo posamezna demografsko ogrožena območja ob sodelovanju strokovnih institucij in pristojnih republiških organov. Če se demografsko ogroženo območje prekriva z območjem, kjer živi narodnost, je potrebno v dogovoru z njo v programu upoštevati interese te narodnosti. Razvojne programe sprejmejo skupščine občin, v katerih so posamezna demografsko ogrožena območja.
Za demografsko ogrožena območja iz 1. člena tega zakona štejejo širša strnjena območja; ne glede na meje občin, v katerih krajevne skupnosti izpolnjujejo naslednja dva kazalca:
-
da rast stalnega prebivalstva ne presega 25% povprečne rasti prebivalstva v republiki Sloveniji od leta 1981 dalje;
-
da je indeks staranja stalnega prebivalstva za najmnaj 25% manj ugoden kot v povprečju Republike Slovenije.
Če je prebivalstvo krajevne skupnosti od leta 1981 dalje nazadovalo za najmanj enak odstotek, kot se je povečalo v istem obdobju prebivalstvo Republike Slovenije, se ta krajevna skupnost šteje kot sestavni del demografsko ogroženega območja, ne glede na izpolnjevanje pogoja iz 2. alinee prejšnjega odstavka.
V desetkilometrskem pasu ob mejah Republike Slovenije so del demografsko ogroženega območja tudi krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo le kazalec iz 1. alinee prvega odstavka tega člena in krajevne skupnosti, ki izpolnjujejo le kazalec iz 2. alinee prvega odstavka tega člena, vendar le v primeru, če je hkrati stopnja rasti prebivalstva manjša od dveh tretjin povprečne rasti prebivalstva v Republiki Sloveniji v enakem obdobju.
Sestavni del demografsko ogroženega območja so tudi območja naselij v desetkilometrskem pasu ob meji, ki niso sestavni del krajevnih skupnosti iz prejšnjega odstavka, so pa teritorialno z njimi povezana in izpolnjujejo kazalce za krajevne skupnosti iz prejšnjega odstavka.
Krajevna skupnost ali območje naselja, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, pa je obkrožena s krajevnimi skupnostmi ali območji naselij, ki izpolnjujejo te pogoje, je sestavni del demografsko ogroženega območja, z izjemo krajevnih skupnosti z občinskim središčem.
Do ukrepov iz tega zakona so upravičena tudi območja naselij, ki jih Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije opredeli kot gorsko višinsko območje z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. Pri tem izvršni svet upošteva dostopnost v poletnem in zimskem času, oddaljenost od rednih prometnih zvez in središč, nadmorsko višino naselij in pridelovalne možnosti glede na dolžino vegetacije.
Ukrepi iz tega zakona se v obdobju 1991-1993 uporabljajo tudi na celotnem območju občine Lenart.
Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije na podlagi zadnjih razpoložljivih uradnih statističnih podatkov z odlokom ugotovi katera območja izpolnjujejo pogoje iz 2 člena tega zakona.
Opredelitev območij iz prejšnjega odstavka velja za obdobje treh let.