Kodeks Banke Slovenije

2440. Kodeks Banke Slovenije

Na podlagi 42. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17), Svet Banke Slovenije sprejme

K O D E K S
Banke Slovenije

1. SPLOŠNO

1. člen

(namen in cilji kodeksa)

Banka Slovenije pri izvajanju svojih nalog in pooblastil za uresničevanje ciljev na podlagi Zakona o Banki Slovenije ter Statuta Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke (v nadaljevanju: Statuta ESCB in ECB) uresničuje najvišje standarde integritete in poklicne etike, ki predstavljajo temelj za zagotavljanje kredibilnosti Banke Slovenije in zaupanja javnosti.

Banka Slovenije s tem namenom uveljavlja okvir integritete in poklicne etike, ki temelji na neodvisnosti, transparentnosti in odgovornosti posameznikov, ki delujejo po pooblastilu Banke Slovenije.

S tem kodeksom se prenaša Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/855 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v Evrosistemu in razveljavitvi smernice ECB/2002/6 o minimalnih standardih za Evropsko centralno banko in nacionalne centralne banke pri opravljanju poslov denarne politike, deviznih poslov z deviznimi rezervami ECB in pri upravljanju deviznih rezerv ECB (ECB/2015/11) in Smernica Evropske centralne banke (EU) 2015/856 z dne 12. marca 2015 o določitvi načel okvira za poklicno etiko v enotnem mehanizmu nadzora (ECB/2015/12).

Za guvernerja, kot člana Sveta Evropske centralne banke, za člana Sveta Banke Slovenije, ki je kot predstavnik Banke Slovenije imenovan za člana Nadzornega odbora Evropske centralne banke, ter za delavca, ki je imenovani kot namestnik člana Sveta Evropske centralne banke oziroma namestnik člana Nadzornega odbora, glede njihovega delovanja v vlogi člana ali namestnika člana velja tudi Kodeks ravnanja za visoke predstavnike Evropske centralne banke (Code of conduct for high level ECB officials).

2. člen

(uporaba kodeksa)

Ta kodeks ureja okvir poklicne etike in integritete v zvezi z ravnanji članov Sveta Banke Slovenije in drugih delavcev, ki delajo ali so delovali s pooblastili Banke Slovenije (v nadaljevanju: delavci) na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali druge podobne pogodbe (v nadaljevanju: pogodba).

Banka Slovenije uveljavlja okvir poklicne etike in integritete, ki ga določa ta kodeks, tudi v razmerju do tretjih oseb, kadar delujejo s pooblastili Banke Slovenije pri uresničevanju njenih ciljev in nalog ali z Banko Slovenije sklenejo pogodbo o dobavi blaga in storitev, da se prepeči nezakonito ali neetično delovanje Banke Slovenije, ki je posledica ravnanj tretje osebe.

3. člen

(načela poklicne etike in integritete)

Delavci pri izvajanju svojih nalog za Banko Slovenje uresničujejo okvir poklicne etike in integritete, ki temelji na načelu neodvisnosti in transparentnosti.

Delavci pri uresničevanju načel iz prejšnjega odstavka ravnajo pošteno, strokovno, nepristransko, transparentno, odgovorno, ter dajejo prednost ciljem, ki jih Banka Slovenije uresničuje v javnemu interesu pred osebnimi interesi.

Posameznik mora ob sklenitvi pogodbe z Banko Slovenije, podati izjavo, da je seznanjen z načeli tega kodeksa in jih bo dosledno spoštoval in izvajal glede na pomen njihovih nalog in odgovornosti ter naravo njegovega delovanja oziroma funkcije za uresničevanje nalog in ciljev Banke Slovenije na podlagi Zakona o Banki Slovenije ter Statuta ECB in ESCB.

Banka Slovenije preverja skladnost ravnanj posameznikov z načeli tega kodeksa ob sklepanju pogodbe, v času veljavnosti in tudi po prenehanju veljavnosti pogodbe.

4. člen

(načelo neodvisnosti)

Delavci morajo pri svojem delovanju v zvezi z uresničevanjem nalog in ciljev Banke Slovenije delovati neodvisno, ter pri tem niso vezani na sklepe, stališča in navodila državnih organov, agencij, uradov ali drugih organizacij, niti se ne smejo nanje obračati po navodila ali usmeritve, razen kadar takšna zahteva izrecno izhaja iz zakona ali predpisa EU, ki zavezuje Banko Slovenije.

Delavci morajo pri izvajanju nalog za Banko Slovenije:

-

sprejemati lastne preudarne, objektivne in nepristranske odločitve in presoje, z upoštevanjem notranje organizacije in pooblastil odločanja v Banki Slovenije, brez nedovoljenega vpliva deležnikov izven Banke Slovenije, ter

-

preprečevati in se izogibati nasprotju med interesi Banke Slovenije in osebnimi interesi.

Delavci morajo obvestiti svojega neposredno nadrejenega in pooblaščenca za skladnost poslovanja o vsakem poskusu nedovoljenega vplivanja organizacij ali oseb zunaj Banke Slovenije na delavca v zvezi z opravljanjem njegovih poklicnih nalog v Banki Slovenije.

5. člen

(načelo transparentnosti)

Banka Slovenije si prizadeva za jasno, celovito in pravočasno sporočanje informacij v zvezi z njenim delovanjem, ki v razmerju do javnosti omogoča uresničevanje odgovornosti Banke Slovenije kot neodvisne institucije, ob upoštevanju varstva zaupnosti informacij v skladu z veljavnimi predpisi.

Banka Slovenije si prizadeva za odprtost, dostopnost in dobro sodelovanje z drugimi javnimi organi, javnimi agencijami, nosilci javnih pooblastil in drugimi institucijami, ki delujejo v javnem interesu, upoštevaje njihove zakonite pristojnosti in odgovornosti oziroma morebitne predpise, ki urejajo postopke in podlage sodelovanja.

Delavci morajo pri komunikaciji z zunanjimi deležniki glede delovanja ali odločitev Banke Slovenije upoštevati načela tega kodeksa ter pravila in načine sporočanja, ki jih določa Banka Slovenije.

Delavci morajo zagotavljati ustrezno poročanje o okoliščinah za pravočasno prepoznavanje tveganj integritete ali pojava korupcije ter zagotavljati sledljivost (dokazljivost) glede aktivnosti, ki jih izvajajo pri opravljanju nalog za Banko Slovenije.

6. člen

(vloga vodstva)

Člani Sveta Banke Slovenije, direktorji ter drugi delavci s pooblastili za vodenje morajo s svojim zgledom aktivno prispevati k ozaveščanju delavcev o načelih integritete in poklicne etike, ki so določena s tem kodeksom.

7. člen

(opredelitev pojmov)

V tem kodeksu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:

-

»naloge na področju nadzora« pomeni dejavnosti in naloge Banke Slovenije pri izvajanju javnih pooblastil v postopkih nadzora v zvezi s subjektom nadzora, vključno z odločanjem o ukrepih nadzora in sankcijah zaradi prekrška, ki jih izvaja Banka Slovenije, v zvezi z:

-

nadzorom bank in hranilnic, vključno z nalogami v okviru Enotnega mehanizma nadzora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko,

-

nadzorom plačilnih sistemov in ponudnikov storitev ter drugih subjektov na podlagi predpisov,

-

reševanjem in prisilnim prenehanjem bank ter

-

makrobonitetnim nadzorom;

-

»naloge ECB« pomeni pristojnosti in dejavnosti Evropske centralne banke (v nadaljevanju: ECB) v zvezi z denarno politiko in politiko deviznega tečaja, ki jih v skladu s Pogodbo o delovanju EU in Statutom ESCB in ECB izvaja ECB in Banka Slovenije kot del Evropskega sistema centralnih bank (v nadaljevanju: ESCB);

-

»subjekt nadzora« pomeni pravno ali fizično osebo v zvezi s katero Banka Slovenije izvaja pristojnosti nadzora na podlagi predpisov RS ali v okviru Enotnega mehanizma nadzora;

-

»nasprotna stranka« pomeni nasprotno stranko ECB v zvezi z nalogami na področju denarne politike (v okviru operacij denarne politike);

-

»poslovni partner« pomeni pravno ali fizično osebo, s katero je Banka Slovenije sklenila pogodbo o dobavi blaga ali storitev (in se pogodba še izvaja) oziroma je v fazi pogajanj za sklenitev takšne pogodbe;

-

»oseba, ki sodeluje v postopku javnega naročanja« je oseba, ki je član strokovne komisije Banke Slovenije za oddajo javnega naročila in oseba, ki v okviru svoji delovnih nalog in pooblastil odloča, potrjuje in predlaga vsebino razpisne dokumentacije, ocenjuje ponudbe oziroma predlaga izbor ponudnika, v zvezi s postopkom javnega naročanja, (tj. brez upoštevanja postopkov oddaje naročila male vrednosti), in za javna naročila, za katera ni potrebno izvesti postopka javnega naročanja, če je vrednost naročila enaka ali višja od vrednosti za izvedbo postopka zbiranja ponudb po predhodni objavi. Za osebe, odgovorne za javna naročila, se štejejo tudi osebe, ki sodelujejo pri javnem naročanju in niso v delovnem razmerju z Banko Slovenije;

-

»zunanji deležniki« so subjekti javnega ali zasebnega sektorja (vključno z državnimi organi, javnimi agencijami, zavodi in skladi, gospodarskimi družbami ter interesnimi skupinami in predstavniki civilne družbe, vključno z mediji in splošno javnostjo), razen ECB in druge nacionalne centralne banke, ki so del ESCB, ter nacionalni organi iz držav članic Evrosistema, ki so pristojni za nadzor kreditnih institucij;

-

»ožji družinski član« je oseba, ki je v razmerju do delavca njen zakonec ali oseba, ki živi v zunajzakonski skupnosti ali v drugi življenjski skupnosti, ki ima po zakonu enake premoženjske posledice kot zakonska zveza (v nadaljevanju: partner), ter otroci, starši, bratje, sestre ter osebe, ki živijo v skupnem gospodinjstvu.

2. NASPROTJE INTERESOV

2.1. Splošno glede nasprotja interesov

8. člen

(nasprotje interesov)

Nasprotje interesov pomeni okoliščino, ko imajo delavci osebne interese, ki lahko vplivajo, ali za katere se zdi, da lahko vplivajo na nepristransko in objektivno opravljanje njihovih poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije.

Osebni interesi delavca pomenijo kakršno koli dejansko ali potencialno, finančno ali nefinančno, posredno ali neposredno korist za delavca. Osebni interesi delavca, ki se upoštevajo pri presoji nasprotja interesov, so zlasti:

-

premoženjski interesi, ki vključujejo zasebne posle delavca (npr. imetništvo lastniških in dolžniških instrumentov ter pravic pri upravljanju, finančne obveznosti in terjatve iz naslova posojil);

-

interesi v zvezi z zastopanjem ali predstavljanjem zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno z voljenim ali imenovanim članstvom v organih vodenja ali nadzora zasebnih ali javnopravnih subjektov, vključno s članstvom v organih političnih strank, organih lokalnih skupnosti in drugih organizacij, ki izvajajo dejavnosti na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije ali so poslovni partnerji Banke Slovenije;

-

poklicni interesi, ki vključujejo poklicne ali druge pridobitne aktivnosti, ki vključujejo stalna ali občasna poslovna razmerja, ter druge dejavnosti, ki so vir obdavčljivega dohodka, vključno z zaposlitvijo ali svetovanjem, ter se opravljajo ali so se opravljale v zadnjih treh letih ali jih delavec namerava opravljati (bodoča zaposlitev) za pravno ali fizično osebo, ki:

-

opravlja dejavnost na področjih iz pristojnosti Banke Slovenije,

-

je poslovni partner Banke Slovenije ali

-

nastopa kot lobist, svetovalec, pomemben poslovni partner ali zastopnik interesov nadzorovanega subjekta, nasprotne stranke ali poslovnega partnerja Banke Slovenije.

-

interesi nasprotne stranke v pomembnem pravnem sporu z Banko Slovenije, subjektom nadzora, nasprotno stranko ali poslovnim partnerjem.

Osebni interesi delavca obsegajo tudi interese drugih pravnih ali fizičnih oseb, ki so z delavcem tesno povezane na podlagi družinskih, prijateljskih, političnih ali poslovnih razmerij, kadar so te osebe nosilci koristi iz prejšnjega odstavka. Tesno povezane osebe so zlasti osebe, ki so v razmerju do delavca:

-

ožji družinski član,

-

oseba, s katero delavec ohranja pogoste in tesne zasebne stike (prijatelji, sorodniki), ki lahko vplivajo ali dajejo vtis, da vplivajo na nepristransko opravljanje nalog delavca v Banki Slovenije,

-

partner v pomembnem poslovnem razmerju (npr. poslovni partner pri skupnem podjemu),

-

nekdanji delodajalec ali tesni sodelavec (npr. v isti organizacijski enoti ali na istem področju) v zadnjih treh letih pred zaposlitvijo v Banki Slovenije.

9. člen

(preprečevanje nasprotja interesov)

Banka Slovenije v okviru organizacijskih in poslovnih možnosti zagotavlja ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov v zvezi z delovnimi nalogami delavca.

Delavec se mora v zvezi z opravljanjem poklicnih dolžnosti v Banki Slovenije izogibati nasprotju interesov ter v primeru, če ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, o tem nemudoma obvestiti svojega nadrejenega. Delavec mora v obvestilu razkriti tudi bistvene informacije glede osebnih interesov tesno povezane osebe v obsegu, ki omogoča presojo nasprotja interesov in izvedbo ustreznih ukrepov, da se zavarujejo interesi Banke Slovenije, če to ne posega nesorazmerno v pravice do zasebnosti tretje osebe.

Delavec, ki v zvezi z opravljanjem poklicnih nalog za Banko Slovenije ugotovi obstoj okoliščin, ki lahko pomenijo nasprotje interesov, mora prenehati z delom v zadevi, razen če bi zaradi tega nastala občutna škoda za Banko Slovenije.

Nadrejena oseba na podlagi obvestila najkasneje v roku 5 delovnih dni odloči ali obstoji nasprotje interesov in sprejme ustrezne ukrepe za odpravo nasprotja interesov. Če nadrejena oseba odloči, da bo delavec kljub nasprotju interesov nadaljevala z delom v zadevi, poda delavcu usmeritve za ravnanje pri opravljanju nalog.

Delavec ali nadrejena oseba se lahko o obstoju nasprotja interesov v zvezi z določenimi okoliščinami oziroma glede ukrepov za preprečevanje nasprotja interesov posvetujeta s pooblaščencem za skladnost poslovanja. Nadrejena oseba evidentira prejeta obvestila in odločitve glede ukrepov za obravnavo nasprotja interesov.

10. člen

(izjava o osebnih interesih)

Naslednji delavci za namene preverjanja nasprotja interesov do konca januarja za preteklo koledarsko leto pooblaščencu za skladnost poslovanja predložijo izjavo o okoliščinah, ki lahko pomenijo nasprotje interesov za Banko Slovenije (izjava o osebnih interesih):

-

člani Sveta Banke Slovenije,

-

direktorji in namestniki direktorjev, ki so pristojni za izvajanje nalog na področju nadzora ali izvajanje nalog ECB na področju denarne politike in deviznega tečaja,

-

pomočniki direktorjev, vodje odsekov in drugi zaposleni, ki so pristojni za vodenje stalnih strokovnih skupin na področju nadzora ali izvajanja nalog ECB na področju denarne politike in politike deviznega tečaja,

-

osebe, ki so v preteklem koledarskem letu neposredno sodelovale v postopkih javnega naročanja za Banko Slovenije.

Izjava o osebnih interesih vključuje:

-

podatke o delavcu in delu, ki ga opravlja v Banki Slovenije,

-

podatke o premoženjskih interesih delavca, ki vključujejo podatke o:

-

nepremičninah v lasti delavca (identifikacija nepremičnine, vrednost, način uporabe),

-

premičninah v lasti delavca, katerih posamična vrednost presega 10.000 EUR (opis, vrednost, način uporabe),

-

denarnih sredstvih delavca pri kreditnih institucijah, če njihova skupna vrednost presega 10.000 EUR (kreditna institucija, znesek),

-

gotovini v lasti delavca, če njena skupna vrednost presega 10.000 EUR (znesek in valuta),

-

dolgovih, obveznostih oziroma prevzetih jamstvih, katerih vrednost presega 10.000 EUR (znesek, vrsta, upnik),

-

posojilih, katerih skupna vrednost presega 10.000 EUR (vrednost, dolžnik),

-

neposrednem lastništvu delnic oziroma deležev ali drugih upravljavskih pravicah v gospodarski družbi oziroma v pravni osebi zasebnega prava, ki presega 5 % delež pri upravljanju ali v kapitalu tega subjekta (naziv pravne osebe, število in oznaka instrumentov, vrednost),

-

posrednem lastništvu delnic oziroma deleža ali drugih upravljavskih pravicah v gospodarski družbi oziroma v pravni osebi zasebnega prava, ki presega 5 % delež (naziv neposrednega lastnika, oblika posrednega lastništva, naziv izdajatelja, število in oznaka instrumentov, vrednost),

-

drugih vrednostnih papirjih, če njihova vrednost presega 10.000 EUR (naziv izdajatelja, vrsta, število in oznaka instrumentov, vrednost),

-

finančnih instrumentih iz prepovedanih finančnih poslov iz tretjega odstavka 23. člena tega Kodeksa (naziv izdajatelja, vrsta, število in oznaka instrumentov, vrednost),

-

podatke o pridobitnih aktivnostih družinskega člana (naziv delodajalca, opis dela).

Pooblaščenec za skladnost poslovanja določi podrobnejšo vsebino izjave iz prejšnjega odstavka in način predložitve. Delavec, ki je zavezanec za poročanje premoženjskega stanja na podlagi zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, lahko namesto izjave iz prejšnjega odstavka predloži poročilo o premoženjskem stanju, ki ga je posredoval Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). V tem primeru lahko pooblaščenec za skladnost poslovanja zahteva od delavca, da poda izjavo o posameznih okoliščinah, ki niso vključene v poročilo za KPK.

Pooblaščenec za skladnost poslovanja na podlagi prejetih izjav ter morebitnih dodatnih pojasnil s strani delavca o okoliščinah, ki zbujajo sum nasprotja interesov, seznani nadrejenega in predlaga ustrezne ukrepe.

11. člen

(preverjanje nasprotja interesov pri kandidatih za zaposlitev)

V okviru izbirnega postopka Banka Slovenije preverja okoliščine, ki lahko pomenijo nasprotje interesov v primeru zaposlitve kandidata na prostem delovnem mestu. Kandidat je lahko izbran za zasedbo prostega delovnega mesta, če v izbirnem postopku ni ugotovljeno nasprotje interesov oziroma so ob zaposlitvi sprejeti ustrezni ukrepi za obvladovanje ugotovljenega nasprotja interesov.

Osebe, pristojne za izbor, morajo kandidate v izbirnem postopku opozoriti, da morajo Banki Slovenije posredovati in razkriti vse podatke in informacije, ki bi lahko pomenile nastanek konflikta interesov v primeru zaposlitve v banki.

Osebe, pristojne za izbor kandidata, se lahko o obstoju nasprotja interesov oziroma o ukrepih za preprečevanje nasprotja interesov posvetujejo s pooblaščencem za skladnost poslovanja.

2.2. Zasebne aktivnosti

12. člen

(omejitve zasebnih aktivnosti)

Delavec se pri opravljanju zasebnih aktivnosti, ne glede na to ali so plačane ali ne, izogiba aktivnostim, ki so v nasprotju z interesi Banke Slovenije ali lahko škodijo ugledu Banke Slovenije.

Delavec lahko opravlja zasebne pridobitne in nepridobitne aktivnosti, če te aktivnosti ne ovirajo ali onemogočajo rednega in kvalitetnega izpolnjevanja njegovih delovnih nalog v Banki Slovenije.

Delavec med službenim časom zase ali za tretje osebe ne sme opravljati zasebnih pridobitnih dejavnosti in tega ne sme zahtevati od drugih delavcev.

13. člen

(javno udejstvovanje)

Delavec, ki se zasebno udejstvuje v okviru civilnodružbenega ali političnega delovanja (npr. kot voljeni predstavnik v organih lokalnih skupnosti, pri javnem delovanju v okviru civilnih združenj in organizacij ter političnih strank) se pri tem delovanju ne sme sklicevati na svoj položaj v Banki Slovenije.

14. člen

(prepoved opravljanja zasebnih aktivnosti)

Delavec v okviru zasebnih aktivnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za subjekt nadzora ali za nasprotno stranko.

Delavec v okviru zasebnih aktivnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za poslovne partnerje Banke Slovenije, če je delavec vključen v postopke priprave ali izvrševanja pogodbe o poslovnem sodelovanju.

Delavec v okviru zasebnih aktivnosti ne sme opravljati storitev ali dela neposredno ali posredno za finančno družbo s sedežem v Republiki Sloveniji, če so zasebne aktivnosti povezane z nalogami Banke Slovenije.

15. člen

(predhodna odobritev)

Za zasebne aktivnosti, ki so povezane z nalogami in pristojnostmi Banke Slovenije, ne glede na to ali so plačane ali ne, mora delavec pridobiti predhodno odobritev pooblaščenca za skladnost poslovanja.

Pri presoji za predhodno odobritev za zasebne aktivnosti delavca pooblaščenec za skladnost poslovanja (po posvetu z nadrejeno osebo delavca), upošteva zlasti:

-

morebiten vpliv, ki bi ga imela določena zasebna aktivnost, na učinkovito izvajanje delovnih nalog delavca v Banki Slovenije,

-

ali zunanja aktivnost lahko vpliva ali daje videz, da vpliva na nepristransko, pošteno in strokovno izvajanje delovnih nalog delavca v Banki Slovenije,

-

tveganje zlorabe zaupnosti dokumentov, informacij in podatkov Banke Slovenije,

-

vpliv na integriteto in ugled Banke Slovenije.

Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko izda predhodno dovoljenje za posamezno zunanjo aktivnost za obdobje največ 12 mesecev.

Pooblaščenec za skladnost poslovanja lahko kadarkoli zahteva, da delavec poda pojasnila v zvezi z izvajanjem zunanjih aktivnosti, ter od delavca zahteva, da preneha z izvajanjem teh aktivnosti (ne glede na morebitno predhodno odobritev), če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz tega Kodeksa.

2.3. Sprejemanje daril

Kodeks Banke Slovenije

Časovnica