Nalaganje dokumenta...
Kodeks poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 6-153/2005, stran 357 DATUM OBJAVE: 21.1.2005
VELJAVNOST: od 5.2.2005 do 2.7.2018 / UPORABA: od 5.2.2005 do 2.7.2018
RS 6-153/2005
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 3.7.2018 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: NEAKTUALEN.
153. Kodeks poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov in prostorskih načrtovalcev
Na podlagi 115. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 41/04, 45/04 in 47/04) in 27. člena Statuta Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Uradni list RS, št. 14/04) je skupščina Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije na seji dne 22. 12. 2004 sprejela
K O D E K S
poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov
in prostorskih načrtovalcev
poklicne etike arhitektov, krajinskih arhitektov
in prostorskih načrtovalcev
UVOD
Glede na to, da:
-
arhitektura predstavlja kulturno podobo dežele in družbe, je narodova dediščina in opredmetena kulturna identiteta,
-
je arhitekturna stvaritev trajna v času in prostoru in praviloma preživi svojega snovalca, graditelja, lastnika in prve uporabnike,
-
arhitekturno ustvarjanje v veliki meri dolgoročno določa pogoje za življenje in bivanje ter vpliva na okolje in prostor,
-
arhitekturno ustvarjanje temelji na sintezi estetskih in etičnih vrednot in se zato razlikuje od večine drugih poslovnih storitev,
je temeljni cilj in etična predpostavka arhitekturne dejavnosti zaščita in izvrševanje javnega interesa do kakovostnega bivalnega in delovnega okolja. Skrb za okolje, prostor in trajnostni razvoj ter varovanje arhitekturne dediščine, kulturnih in ekonomskih dobrin so temeljne dolžnosti arhitekta. Arhitekt mora imeti za to potrebna znanja in sposobnosti ter razpolagati s sredstvi za izpolnjevanje prevzetih nalog. Pri opravljanju svoje dejavnosti je arhitekt dolžan poiskati najustreznejšo rešitev upoštevajoč veljavne predpise, značilnosti lokacije, razpoložljiva sredstva ter ekološki, pojavni in socialni vidik predlaganih rešitev.
1. Poglavje: Kodeks
1. člen
(namen kodeksa)
Kodeks poklicne etike arhitektov (v nadaljnjem besedilu: kodeks) določa načela in pravila, po katerih se morajo ravnati arhitekti pri opravljanju dejavnosti.
2. člen
(definicije)
Po tem kodeksu imajo pojmi naslednji pomen:
1.
»Arhitekt« je v imenik vpisani pooblaščeni arhitekt, pooblaščeni krajinski arhitekt oziroma pooblaščeni prostorski načrtovalec.
2.
»Dejavnost« je opravljanje storitev arhitekturnega in krajinsko-arhitekturnega projektiranja, prostorskega načrtovanja, revidiranja načrtov arhitekture in krajinske arhitekture ter opravljanja gradbenega nadzora.
3.
»Arhitekturno delo« so arhitekturni načrti in arhitekturni objekti.
4.
»Arhitekturni načrt« je načrt arhitekture, krajinske arhitekture ali prostorskega načrtovanja.
5.
»Arhitekturni objekt« je objekt, krajinska ureditev oziroma druga opredmetena stvaritev, ki je bila izdelana na podlagi arhitekturnega načrta.
6.
»Zbornica« je Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.
7.
»Imenik« je imenik pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev, ki ga vodi zbornica.
8.
»Naročnik« je stranka, za katero arhitekt izvaja dejavnost.
3. člen
(veljavnost kodeksa)
(1)
Kodeks morajo spoštovati vsi arhitekti, ne glede na statusno oziroma organizacijsko obliko, v kateri opravljajo dejavnost.
(2)
Kodeks morajo spoštovati tudi državljani države članice Evropske unije oziroma druge države, ki so začasno na podlagi priglasitve vpisani v imenik kot arhitekti.
4. člen
(posledice kršitve kodeksa)
Kodeks vsebuje tudi pravila, katerih kršitev je v disciplinskem pravilniku zbornice opredeljena kot disciplinska kršitev.
2. Poglavje: Temeljna pravila
5. člen
(varovanje ugleda poklica)
Arhitekt je dolžan s svojim delom in svojim obnašanjem varovati ugled svojega poklica. Arhitekt se mora vzdržati vseh ravnanj, ki bi utegnila škoditi ugledu njegovega poklica.
6. člen
(varovanje javnih dobrin)
Arhitekt se mora pri opravljanju svoje dejavnosti zavedati pomembnosti in daljnosežnosti svojega dela. Arhitekt se mora zavedati omejenosti javnih dobrin prostora in narave ter si mora zato pri svojih odločitvah prizadevati za trajnostni razvoj, smotrno izkoriščanje naravnih virov ter varstvo naravne in kulturne dediščine.
7. člen
(spoštovanje pravnega reda)
Arhitekt mora pri opravljanju dejavnosti delovati v korist naročnika in po svojih najboljših močeh uresničevati njegove želje in potrebe, pri čemer pa mora upoštevati pravila stroke ter ne sme kršiti veljavnih predpisov, tega kodeksa in drugih splošnih aktov zbornice.
8. člen
(izobraževanje)
Arhitekt se mora stalno izobraževati in slediti razvoju tehnologije v načrtovanju in gradnji ter spremembam veljavnih predpisov. Arhitekt sebi podrejenim sodelavcem ne sme onemogočati izobraževanja.
9. člen
(nezdružljivost)
(1)
Arhitekt mora opravljati dejavnost strokovno in neodvisno ne oziraje se na poslovne interese, ki bi lahko negativno vplivali na strokovnost njegovega dela. Arhitekt ne sme opravljati oziroma biti lastniško, kapitalsko ali poslovno udeležen pri storitvah, ki bi lahko vplivale na neodvisnost in kvaliteto opravljanja njegove dejavnosti.
(2)
Arhitekt mora naročnika vnaprej opozoriti na svoje poslovne povezave, interese ali druge okoliščine, ki bi utegnile povzročiti konflikt interesov in s tem vplivale na kakovost izvedbe dela.
(3)
Arhitekt, ki je pooblaščeni prostorski načrtovalec, ne sme opravljati storitev v zvezi z nakupom in posredovanjem nepremičnin.
(4)
Arhitekt, zaposlen v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, ne sme izkoriščati svojega uradnega položaja za pridobitev posla ali privilegiranega položaja zase oziroma za druge arhitekte, s katerimi je v lastniški, kapitalski ali poslovni povezavi.
(5)
Če arhitekt opravlja storitve, ki so po tem členu nezdružljive z opravljanjem dejavnosti, se mora arhitekt za čas opravljanja takšnih storitev izpisati iz imenika oziroma deponirati člansko izkaznico in žig.