Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in...

3572. Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture

Na podlagi tretjega odstavka 7. člena in devetega odstavka 20. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 102/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet

P R A V I L N I K
o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

Ta pravilnik določa postopek za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter postopek in pogoje za začetek, izvajanje in dokončanje vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture.

2. člen

(obseg uporabe)

(1)

Ta pravilnik se uporablja za proge oziroma sestavne dele prog, ki so del javne železniške infrastrukture.

(2)

Ta pravilnik se uporablja tudi za tire za popravilo železniških vozil in odstranjevanje napak, nastalih pri natovarjanju tovorov, ter tire v lokomotivskih depojih in garažne tire.

(3)

Na industrijskih tirih ne veljajo določbe tega pravilnika glede vzdrževalnih del v javno korist, razen za dela na elementih, napravah, sistemih in sestavnih delih prog, preko katerih je izvedena medsebojna povezava z javno železniško infrastrukturo.

3. člen

(pomen izrazov)

(1)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:

1.

"tekoče vzdrževanje" je opravljanje vzdrževalnih del, ki zagotavljajo normalno obratovalno sposobnost in prometno varnost na elementih, napravah, sistemih in sestavnih delih proge v njihovi predvideni življenjski dobi. Obseg in pogostnost tekočega vzdrževanja sta predpisana v tehničnih predpisih. Med dela tekočega vzdrževanja se uvrščajo predvsem izvajanje meritev stanja elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog javne železniške infrastrukture, vse vrste obdobnih pregledov, nastavitve parametrov elementov sestavnih delov prog, odpravo motenj in napak, druga sprotna popravila, redni nadzor nad stanjem elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog, vključno z njihovim upravljanjem z informacijskimi orodji, in vsa ostala dela, ki so potrebna za zagotavljanje normalne obratovalne sposobnosti elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog ter za zagotovitev vzpostavitve prevoznosti proge ob naravnih in drugih nesrečah;

2.

"tehnični predpisi" so predpisi, s katerimi se podrobneje določajo tehnične zahteve za posamezne elemente, naprave, sisteme ali sestavne dele prog ter pogoji za njihovo projektiranje, gradnjo in vzdrževanje;

3.

"investicijsko vzdrževanje" je opravljanje vzdrževalnih del na elementih, napravah, sistemih in sestavnih delih prog, ki se izvajajo v daljših časovnih obdobjih in se ne štejejo za tekoče vzdrževanje, vzdrževalna dela v javno korist, rekonstrukcijo ali novogradnjo;

4.

"izvedbeni načrt" je ustrezna projektna dokumentacija, ki se pripravi za načrtovana vzdrževalna dela v javno korist glede posameznih sestavnih delov proge;

5.

"revizija izvedbenega načrta" je kontrola brezhibnosti in računske pravilnosti sestavin projektne dokumentacije, s katero se dokazuje, da se s predvidenimi vzdrževalnimi deli v javno korist izboljšujejo prometno-tehnološke in varnostne lastnosti proge ali gradijo pomožni objekti v progovnem pasu. Za proge, ki so del vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne ali visoke hitrosti, mora revizija preveriti, ali so izpolnjene vse bistvene zahteve, da bo element, naprava, sistem in sestavni del proge v skladu z zahtevami interoperabilnosti;

6.

"tehnični pregled" je pregled zgrajenega objekta, s katerim se ugotovi, ali je objekt zgrajen v skladu z izvedbenimi načrti in ali izpolnjuje predpisane bistvene zahteve in zagotavlja varno odvijanje železniškega prometa;

7.

"element" je sestavni del naprave;

8.

"naprava" je sestav elementov, povezanih v funkcionalno celoto, ki zagotavlja izvajanje/odvijanje določene funkcije;

9.

"sistem" je sklop naprav, ki predstavljajo funkcionalno sklenjeno celoto;

10.

"varnostni načrt" je dokument, izdelan v skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 83/05) in določa splošne in posebne pogoje zavarovanja delovišča in ostale postopke, ki so potrebni za zagotovitev varnega odvijanja prometa v času del;

11.

"zapora" je zapora enega tira na dvotirni progi, zapora obeh tirov na dvotirni progi, zapora proge med dvema postajama na enotirni progi ali zapora enega ali več tirov na postaji zaradi izvedbe tekočih in investicijskih vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in novogradenj ter del, ki so posledica izvajanja tretjih oseb;

12.

"izvajalec vzdrževanja" je organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo vzdrževanja javne železniške infrastrukture;

13.

"izvajalec vodenja prometa" je organizacija, ki opravlja gospodarsko javno službo vodenja železniškega prometa;

14.

"vodja del" je izvršilni železniški delavec izvajalca vzdrževanja, z opravljenim ustreznim izpitom, ki je v skladu z določbami predpisa o strokovni izobrazbi izvršilnih železniških delavcev ter v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in ima opravljen strokovni izpit za odgovorno vodenje del;

15.

"evidenca vzdrževalnih del" je praviloma evidenčna knjiga. V evidenco vzdrževalnih del se vpišejo predvsem začetek in dokončanje del, vrsta opravljenih del, ime in priimek osebe, ki je ta dela izvajala, ter ostali pomembni zaznamki in ugotovitve;

16.

"stanje nevarnosti" je stanje elementa, naprave, sistema ali sestavnega dela proge, za katerega se oceni, da lahko povzroči ogrožanje varnosti prometa, poškodbe osebja, premoženjsko škodo ali druge nesprejemljive posledice;

17.

"projekt izvedenih del" je dokumentacija o izvedenih delih oziroma izvedbeni načrt, v katerega so vključene vse spremembe, ki so nastale v času izvajanja vzdrževalnih del v javno korist;

18.

"nadomestne povezave" so tehnični ukrepi, s katerimi se zagotovi takšna raven delovanja elektroenergetskih, signalnovarnostnih ali telekomunikacijskih naprav, da ni onemogočeno ali ovirano odvijanje prometa (npr. izgradnja posebnega kabla ali najem kapacitet pri drugih podjetjih zaradi prekinitve obstoječih kabelskih povezav za signalnovarnostne in telekomunikacijske elemente, naprave ali sisteme, ki so v skladu s 4. člen om tega pravilnika razvrščeni v 1. ali 2. kategorijo);

19.

"uveljavljena praksa" so takšni postopki dela, ki so skozi tehnične predpise s področja vzdrževanja in skozi praktične izkušnje osebja izvajalca vzdrževanja, preizkušeni in potrjeni kot najučinkovitejši in najhitrejši ter zagotavljajo popolnost opravljenih del;

20.

"izvajalec" je pravna ali fizična oseba, ki kot gospodarsko dejavnost opravlja storitve pri izvajanju vzdrževalnih del;

21.

"investitor" je pravna ali fizična oseba, praviloma je to upravljavec, ki naroči vzdrževalna dela v javno korist;

22.

"uporabno dovoljenje" je dokument, ki ga izda minister za promet in predstavlja formalno zaključitev izvajanja vzdrževalnih del v javno korist ter potrjuje skladnost izvedenih del z zahtevami varnosti železniškega prometa in zahtevami interoperabilnosti.

(2)

Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen, kot ga določajo drugi predpisi s področja železniškega prometa in graditve objektov.

4. člen

(proge vseevropskega železniškega omrežja [br] za konvencionalne hitrosti)

(1)

V kategorijo vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti se uvrščajo proge slovenskega železniškega omrežja, ki so v skladu z Uredbo o kategorizaciji prog (Uradni list RS, št. 22/02) določene kot glavne proge, poleg teh pa tudi proge št. 11, 12 in 13 iz priloge 1.a, ki je sestavni del te uredbe.

(2)

Ostale proge, na katerih se zagotavlja interoperabilnost, se določijo z nacionalnim programom razvoja javne železniške infrastrukture.

(3)

Elementi, naprave in sistemi, ki zagotavljajo interoperabilnost železniške infrastrukture, so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

II. ZAPORA IN DRUGI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV VARNEGA ODVIJANJA PROMETA PRI IZVAJANJU DEL

5. člen

(načrtovanje in odobritev zapore)

(1)

Izvajalec vzdrževanja na podlagi izdelanega in potrjenega letnega programa tekočih in investicijskih vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in novogradenj ter del, ki so posledica izvajanja tretjih oseb, izdela mesečni načrt do petnajstega dne tekočega meseca za prihodnji mesec, v katerem morajo biti opredeljene vse zapore za izvedbo teh del.

(2)

V primeru pričakovanih zapor mora mesečni načrt iz prejšnjega odstavka izvajalec vzdrževanja koordinirati z izvajalcem vodenja prometa in dobiti njegovo odobritev v skladu s prometnim pravilnikom.

(3)

Izvajalec vodenja prometa o odobreni pričakovani zapori izda odredbo, s katero izvajalca vzdrževanja obvesti o načinu odvijanja prometa v času zapore.

(4)

V primeru nepričakovanih zapor je izvajalec vzdrževanja dolžan take zapore koordinirati neposredno z izvajalcem vodenja prometa, ki mu ustno ali pisno odobri nepričakovano zaporo in pričetek izvajanja del.

(5)

Če je pri zapori treba zaustaviti tudi cestni promet ali je le-ta oviran do take mere, da se ne more odvijati na običajen način, mora izvajalec vzdrževanja pred začetkom izvajanja del dobiti tudi dovoljenje za zaporo ceste oziroma za začasno oviranje cestnega prometa skladno s predpisi, ki urejajo področja javnih cest.

(6)

V primeru pričakovane zapore, ki ni predvidena z voznim redom, ali nepričakovane zapore mora prevoznik ali njegov pooblaščenec organizirati nadomestni prevoz potnikov.

6. člen

(uvedba zapore)

(1)

Izvajalec vzdrževanja lahko uvede zaporo po pridobitvi odobritve zapore s strani izvajalca vodenja prometa v skladu s prejšnjim členom tega pravilnika.

(2)

Ob uvedbi pričakovane ali nepričakovane zapore je treba ravnati v skladu z določbami signalnega in prometnega pravilnika o zapori ter glede na vrsto del, ki se bodo izvedla, opraviti naslednje aktivnosti:

-

pridobiti dovoljenje progovnega prometnika ali prometnika za začetek zapore,

-

označiti območje zapore s signali in signalnimi oznakami skladno z določili signalnega pravilnika,

-

ustrezno zavarovati delovišča in delovne skupine,

-

po potrebi izklopiti vozno omrežje,

-

po potrebi izključiti ali omejiti delovanje signalnovarnostnih in telekomunikacijskih naprav.

(3)

Po dobljenem dovoljenju za začetek pričakovane ali nepričakovane zapore od prometnika ene od sosednjih postaj ali progovnega prometnika, vodja del vpiše zaporo v prometni dnevnik oziroma obvesti progovnega prometnika ali prometnika sosednjih postaj o uvedbi zapore s fonogramom.

7. člen

(odvijanje prometa med zaporo)

(1)

V času pričakovane zapore se promet odvija na način, določen v odredbi, ki jo izda izvajalec vodenja prometa. V času nepričakovane zapore pa se odvija promet na način, ki ga izvajalec vzdrževanja dogovori z izvajalcem vodenja prometa ob odobritvi nepričakovane zapore.

(2)

Če se dela opravljajo na tirih, kjer je medtirna razdalja 3800 mm in več, je treba mejo delovišča ustrezno označiti (npr. z varnostno vrvico z zastavicami, opozorilnim trakom) in ni potrebna vpeljava počasne vožnje na sosednjih tirih zaradi zagotavljanja varnosti delovnih skupin.

(3)

Ob vožnji vlakov s hitrostjo nad 120 km/h mora biti čuvaj delovne skupine v stalni zvezi z vlakovnima odpravnikoma dveh sosednjih postaj. Vlakovni odpravnik predavizira vožnjo vlaka čuvaju delovne skupine. Ta o vožnji vlaka obvesti vodjo del in skupino delavcev, ki se morajo takoj umakniti s proge ali od proge na zadostno razdaljo (2,5 m od roba zunanje tirnice).

(4)

Počasna vožnja vlakov na sosednjih tirih, ki se lahko glede na vrsto del in medtirno razdaljo izvaja s hitrostjo 30 do 50 km/h, se mora vpeljati, če se dela opravljajo na tirih, kjer je medtirna razdalja manj kot 3800 mm. Če se dela opravljajo na tirih, kjer je medtirna razdalja pod 3600 mm, se mora postaviti tudi kontrola profila na prometnih mestih, kjer je možna izločitev voznih sredstev, ki prekoračujejo mejo nakladalnega profila, še pred prevozom zadnje postaje pred zaporo.

(5)

Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena se mora vpeljati počasna vožnja na sosednjem tiru, kadar se izvaja polaganje tira s portalnimi dvigali, sejanje tira, izkopi za tampone z bagri, delo z nakladalniki, buldožerji in avtodvigali ali druga podobna dela, pri katerih je vpeljava počasne vožnje potrebna zaradi zagotovitve varnega odvijanja prometa in izvedbe del.

(6)

Počasna vožnja vlakov na sosednjih tirih se vpelje samo za čas trajanja vzrokov, zaradi katerih se je vpeljala.

8. člen

(prenehanje zapore)

(1)

Zapora preneha, ko so dela zaključena do te mere, da je omogočen varen železniški promet.

(2)

Vodja del mora ob prenehanju zapore ravnati v skladu z določili prometnega pravilnika.

(3)

Vodja del lahko glede na vrsto del, ki so bila opravljena, predpiše ali s fonogramom obvesti progovnega prometnika, da se lahko po prenehanju zapore promet odvija z največjo dovoljeno progovno hitrostjo, ali pa v skladu s tehničnimi predpisi in na podlagi dejansko ugotovljenega stanja odredi počasno vožnjo, kadar je to potrebno zaradi zagotovitve varnosti.

(4)

Če dela obsegajo obnovo tirov, se uvede počasna vožnja na naslednji način:

-

po obnovljenem tiru do končane I. regulacije do 30 km/h. Pri tem najdaljši odsek počasne vožnje znaša med 1000 in 2000 m in se določa glede na dejanske okoliščine;

-

po I. regulaciji do dokončane III. regulacije do 50 km/h. Pri tem se počasne vožnje lahko izvajajo največ 10 dni;

-

po III. regulaciji – največja dovoljena progovna hitrost.

(5)

Uvedba počasnih voženj po ukinitvi zapore, ki je bila posledica del na signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in/ali elektroenergetskih napravah, se določi na podlagi določb tehničnih predpisov s področja vzdrževanja. V primeru, da omenjeni predpisi ne predvidevajo počasnih voženj za konkretna dela, narava teh del pa je taka, da je uvedba počasne vožnje nujna, prav tako pa uvedba počasne vožnje ni bila predvidena v dokumentaciji, ki je bila podlaga za izvajanje del, se uvede hitrost od 30 do 80 km/h, glede na dejansko stanje.

9. člen

(obvozne povezave in drugi ukrepi)

(1)

Kadar se uvaja zapora na enotirni progi, se lahko, če za to obstajajo pogoji, zagotovi odvijanje prometa po obvozni progi.

(2)

Kadar se uvaja daljša zapora na dvotirni progi in zaradi obsega prometa po drugem tiru ne bi bilo možno zagotoviti prevoza vseh vlakov, obstajajo pa pogoji za izgradnjo obvozne povezave, se lahko zgradi obvozna povezava.

(3)

Obvozne povezave ali drugi ukrepi za zmanjšanje posledic pričakovanih zapor morajo biti ekonomsko utemeljeni in usmerjeni k ohranjanju propustnosti proge med točkama, med katerima se načrtuje zapora.

10. člen

(izvajanje del brez zapore)

(1)

Postopki, predvideni v prvem do petem odstavku 5. člena, v 6. in 7. členu ter prvem in tretjem odstavku 8. člena, se smiselno uporabljajo tudi v primerih, ko je za izvedbo del tekočega vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij ali novogradenj potrebna delna ali popolna izločitev signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in/ali elektroenergetskih naprav in je zaradi njihove izločitve izvajanje prometa moteno v takšnem obsegu, da je za čas trajanja izločitve potrebno predpisati drugačne postopke odvijanja prometa od običajnih.

(2)

Kadar se izvajajo dela v okviru investicijskega vzdrževanja, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij ali novogradenj elektroenergetskih, signalnovarnostnih ali telekomunikacijskih napravah, elementih ali sistemih brez zapore, z njimi pa se onemogoča ali ovira odvijanje prometa zaradi prekinitve njihovega delovanja, se lahko zagotovijo nadomestne povezave.

(3)

V primerih, ko narava tekočega vzdrževanja, investicijskega vzdrževanja, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij ali novogradenj ne zahteva zapore, se pa z deli vpliva na redne postopke dela izvajalca vodenja prometa, sega v prosti profil ali se s temi deli kakorkoli vpliva na varnost prometa ali osebja, se izvajajo dela v skladu z določbami signalnega in prometnega pravilnika in s tehničnim predpisi, ki urejajo vzdrževanje posameznih sestavnih delov prog.

(4)

Kadar se izvajajo dela brez zapore, je potrebna vpeljava počasne vožnje v naslednjih primerih:

-

pri delih na objektih ob progi, z zaščiteno gradbeno jamo pod ravnijo gornjega roba tirnice. V času odkopavanja in izvedbe zaščite je dovoljena hitrost do 30 km/h, pri ostalih delih, ko je zaščitna gradbena jama v funkciji, pa do 50 km/h;

-

pri delih med prostim in nakladalnim profilom. Pri razdalji 1900 mm in več od osi tira in če je zagotovljena nepremičnost objekta ali stroja in stabilnost tira, je hitrost redna. Kadar ti pogoji niso zagotovljeni, se hitrost zmanjša glede na dane razmere, da se zagotovi varnost ljudi in prometa;

-

pri delih pod progo (provizoriji, vrtanje ipd.) je dovoljena hitrost od 30 do 50 km/h, glede na dejansko stanje;

-

pri sanacijah objektov z injeciranjem, za objekte, katerih konstrukcijski deli so manj kot 2,0 m pod gornjim robom tirnice; dovoljena je hitrost do 30 km/h, in sicer sedem dni po končanem injeciranju;

-

pri delih na signalnovarnostnih, telekomunikacijskih ali elektroenergetskih napravah, skladno z določbami signalnega ali prometnega pravilnika oziroma tehničnih predpisov s področja vzdrževanja. V primeru, da omenjeni predpisi ne predvidevajo ukrepov za konkretna dela, narava teh del pa je taka, da je uvedba počasne vožnje nujna, se uvede hitrost od 30 do 80 km/h, glede na dejansko stanje.

11. člen

(časovno obdobje za izvedbo del)

(1)

Pri načrtovanju časovnih obdobij za izvedbo tekočih in investicijskih vzdrževalnih del, vzdrževalnih del v javno korist, rekonstrukcij in novogradenj ter del, ki so posledica izvajanja tretjih oseb, se mora zagotoviti, da se vsa dela, ki onemogočajo ali ovirajo varen železniški promet izvajajo le v tistem časovnem obdobju, ki je za izvedbo vzdrževalnih del predvideno v voznem redu, ali v času med zaporednimi vožnjami vlakov ali v časovnem obdobju najmanjše obremenitve prog (v nočnem času, preko vikendov ali praznikov ipd).

(2)

Izvajalec vzdrževanja ali investitor dostavi izdelovalcu voznega reda program del za naslednje voznoredno obdobje, pri katerem je potrebna zapora ali izločitev naprav in je takšna dela možno vnaprej načrtovati, lahko pa nastopi tudi kot prosilec za dodelitev vlakovnih poti, ki jih potrebuje za izvedbo načrtovanih del.

(3)

Pri načrtovanju voznega reda se upošteva program načrtovanih del, in sicer v obliki vnaprej zagotovljenih časovnih obdobij za izvedbo del iz prvega odstavka tega člena. Vnaprej zagotovljena časovna obdobja v voznem redu se lahko glede na obseg prometa na progi določijo tudi kot razmiki med posameznimi vožnjami vlakov, če časovno omogočajo izvedbo načrtovanih vzdrževalnih del.

III. TEKOČE IN INVESTICIJSKO VZDRŽEVANJE

12. člen

(tehnična dokumentacija)

(1)

Tekoča in investicijska vzdrževalna dela se izvajajo na podlagi obstoječe tehnične dokumentacije za proge in njihove sestavne dele.

(2)

Tehnična dokumentacija iz prejšnjega odstavka obsega:

-

projekte izvedenih del za elemente, naprave, sisteme in/ali sestavne dele prog,

-

dokumentacijo o izvedenih spremembah in rekonstrukcijah,

-

navodila za upravljanje in vzdrževanje elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov

prog,

-

zapise, tabele in grafikone o izvedenih meritvah elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov proge,

-

tehnične podatke in načrte,

-

opise delovanja,

-

programsko opremo, kadar je ta funkcionalni del nekega sestavnega dela proge,

-

navodila proizvajalcev.

(3)

Če ni obstoječe tehnične dokumentacije iz prvih treh alinej prejšnjega odstavka, mora izvajalec vzdrževanja narediti posnetek obstoječega stanja ob smiselni uporabi prejšnjega odstavka in ga dokumentirati na način in v obsegu, da se lahko tekoča in investicijska vzdrževalna dela nemoteno izvajajo, v skladu z določbami tega pravilnika oziroma drugimi predpisi, ki urejajo področje vzdrževanja elementov, naprav, sistemov in sestavnih delov prog.

13. člen

(pogoji za izvajalca vzdrževanja)

(1)

Za izvajanje tekočega in investicijskega vzdrževanja mora izvajalec vzdrževanja zagotoviti:

-

ustrezno število usposobljenega osebja,

-

ustrezne prostore,

-

ustrezno mehanizacijo, merilno opremo in orodje,

-

ustrezne rezervne dele in materiale,

-

tehnično dokumentacijo iz prejšnjega člena in

-

ustrezna zaščitna sredstva.

(2)

Izvajalec vzdrževanja mora biti organiziran na način, da zagotavlja:

-

najkrajši možen čas odprave motenj in napak,

-

ekonomično izrabo kadrovskih in tehničnih zmogljivosti,

-

vzdrževanje s čim manjšimi stroški in

-

notranji nadzor nad vzdrževalnimi in drugimi deli.

(3)

Osebje izvajalca vzdrževanja mora imeti ustrezno izobrazbo in mora biti strokovno usposobljeno za delo, ki ga opravlja, v skladu s predpisi, ki urejajo strokovno izobrazbo izvršilnih železniških delavcev.

(4)

Vsi delavci izvajalca vzdrževanja, ki izvajajo operativna vzdrževalna dela, morajo imeti opravljen izpit s področja varnega dela in gibanja na železniškem področju.

14. člen

(zunanji izvajalci)

(1)

Izvajalec vzdrževanja lahko za izvedbo posameznega vzdrževalnega dela tekočega ali investicijskega vzdrževanja najame zunanjega izvajalca. Izvajalec vzdrževanja mora v tem primeru izvajati stalni nadzor nad delom zunanjega izvajalca in odgovarja za izvedbo vzdrževalnih del v celoti.

(2)

Če obseg vzdrževalnih del zunanjega vzdrževalca presega 20 odstotkov vseh z letnim načrtom predvidenih vzdrževalnih del na posameznih sestavnih delih proge (objekti, spodnji ustroj, zgornji ustroj, signalnovarnostne naprave, elektroenergetske naprave, telekomunikacijske naprave), mora izvajalec vzdrževanja pred sklenitvijo pogodbe pridobiti soglasje upravljavca.

(3)

Za varno izvedbo vzdrževalnih del zunanjega izvajalca in zagotavljanje pogojev za varno odvijanje železniškega prometa je odgovoren vodja del izvajalca vzdrževanja.

15. člen

(letni program tekočih in investicijskih vzdrževalnih del)

(1)

Cilji in naloge strategije vzdrževanja javne železniške infrastrukture se skladno s prvim odstavkom 13. člena Zakona o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) natančneje določi v nacionalnem programu razvoja javne železniške infrastrukture za obdobje najmanj pet let.

Pravilnik o pogojih in postopku za začetek, izvajanje in dokončanje tekočega in investicijskega vzdrževanja ter vzdrževalnih del v javno korist na področju železniške infrastrukture

Časovnica