Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitnih sredstvih
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 127-5414/2003, stran 17369 DATUM OBJAVE: 19.12.2003
VELJAVNOST: od 20.12.2003 do 4.3.2008 / UPORABA: od 20.12.2003 do 23.12.2008
RS 127-5414/2003
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 24.12.2008 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: NEAKTUALEN.
5414. Pravilnik o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitnih sredstvih
Na podlagi drugega odstavka 5. člena zakona o varnosti na smučiščih (Uradni list RS, št. 110/02) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitnih sredstvih
o tehničnih pogojih za obratovanje smučišč in zaščitnih sredstvih
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(zagotavljanje varnosti)
Ta pravilnik določa tehnične pogoje, pod katerimi lahko smučišča obratujejo, in zaščitna sredstva z namenom zagotavljanja varnosti smučarjev in drugih oseb na smučišču.
II. SMUČIŠČE
2. člen
(obratovanje smučišča)
(1)
Za obratovanje smučišč morajo biti izpolnjeni tehnični pogoji in nameščena zaščitna sredstva, ki jih določa ta pravilnik in pravilnik, ki določa znake na smučišču, in ne smejo biti podani razlogi za prekinitev obratovanja po določbah zakona o varnosti na smučiščih.
(2)
Vstop na smučarsko progo, na kateri je obratovanje prekinjeno, mora biti označen z znakom za prepoved in trakom po vsej širini dostopa na smučarsko progo.
3. člen
(hoja in tek na smučeh)
Če naravne danosti smučišča dopuščajo, se lahko znotraj smučišča uredi tudi proga za hojo in tek na smučeh. V tem primeru je treba to progo označiti, jo zavarovati in ločiti od drugih smučarskih prog.
4. člen
(druge športne aktivnosti na smučišču)
(1)
Površine, ki so namenjene drugim športnim aktivnostim ali drugim dovoljenim dejavnostim na smučišču, ter druge urejene površine znotraj smučišča morajo biti ločene od smučarskih prog ter aktivnostim in dejavnostim ustrezno zavarovane.
(2)
Kjer prihaja do prepletanja smučarskih prog s površinami iz prejšnjega odstavka, mora upravljavec zagotoviti ustrezne površine, ki omogočajo varno izogibanje, ustavljanje, prehitevanje ali križanje.
III. SMUČARSKE PROGE, POTI IN VPLIVNO OBMOČJE
5. člen
(smučarske poti)
(1)
Smučarske poti so:
1.
dostopne poti na smučarske proge in žičnice ter izstopne poti z njih,
2.
smučarske poti, ki povezujejo posamezne smučarske proge,
3.
smučarske poti v dolino, ki jih mora upravljavec označiti in zavarovati.
(2)
Vzdolžni nagib smučarskih poti, ki povezujejo posamezne smučarske proge, ne sme presegati 10 odstotkov, široke pa morajo biti najmanj 5 m. Kjer teren zahteva strmejše dele, je treba zagotoviti ustrezen prostor za ustavljanje. Smučarske poti praviloma ne smejo imeti prečnih nagibov.
(3)
Smučarske poti ne smejo voditi po terenu, na katerem bi bila lahko ogrožena varnost smučarjev. Če vodi smučarska pot skozi naravne ali umetne prehode, podhode, čez mostove in druge podobne naprave, jih je treba opremiti s trdnimi ograjami, ki nudijo učinkovito varnost smučarjem tudi pri višji snežni odeji.
(4)
Smučarske poti so po potrebi ustrezno označene.
(5)
Smučarske poti se ne označujejo glede na težavnostno stopnjo.
6. člen
(smučarske proge in vplivno območje)
(1)
Smučarske proge morajo biti urejene in označene glede na težavnostno stopnjo.
(2)
Smučarska proga ima vplivno območje; to je pas ob smučarski progi, kjer so zaradi pričakovanih dejavnosti smučarjev ustrezno zaščiteni vsi objekti in naprave, ki jih je na tem mestu postavil človek, in druge ovire, ki jih samoodgovoren smučar ne more pričakovati. Vplivno območje smučarske proge se določi glede na naravne danosti in je 2 m od roba smučarske proge v območju, kjer rob smučarske proge poteka paralelno z vpadnico, in do 5 m od roba smučarske proge, kjer rob smučarske proge ni paralelen z vpadnico. Vpadnica je linija, ki poteka v smeri največjega padca in seka plastnice pravokotno.
(3)
Robovi (meje) smučarske proge morajo biti vidni in v naravi predstavljajo naravno danost kot je gozd, nepoteptan sneg, skalovje, sled teptalnega stroja in drugo. Če robovi (meje) smučarske proge niso vidni, jih mora upravljavec smučišča označiti z jasno vidnimi znaki.
(4)
Smučarske proge je treba označiti tako, da lahko smučar najde varno pot (v dolino) tudi ob slabši vidljivosti.
(5)
Če so smučarske proge oštevilčene, oštevilčenje poteka zaporedno, praviloma od spodaj navzgor.
7. člen
(težavnost smučarskih prog)
Smučarske proge so označene in razdeljene po naslednjih težavnostnih stopnjah:
1.
lahke proge (modra barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 25 odstotkov, razen krajših odsekov na odprtem terenu;
2.
srednje težavne proge (rdeča barva): prečni in vzdolžni nagib ne sme presegati 40 odstotkov, razen krajših odsekov na odprtem terenu;
3.
težavne proge (črna barva): največji nagib presega vrednosti za srednje težavne proge.
8. člen
(širina smučarske proge)