Na podlagi drugega odstavka 20. člena zakona o ukrepih v živinoreji (Uradni list SRS, št. 17/73) in drugega odstavka 272. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79) izdaja Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
PRAVILNIK
o vodenju rodovništva, ugotavljanju proizvodnosti živali, ocenjevanju plemenske vrednosti in priznavanju plemenjakov
Za zboljševanje proizvodnosti živali (proizvodnih lastnosti živali) je potrebno za posamezne vrste živali voditi rodovništvo, ugotavljati proizvodne lastnosti in poreklo, ocenjevati plemensko vrednost in priznavati plemenjake.
Zadeve iz prejšnjega odstavka se opravljajo po enotni metodi za vsako vrsto živali, da se zagotovi:
-
uspešno izvajanje selekcijskih programov,
-
ekonomičnost vlaganj sredstev in dela za zboljševanje proizvodnih lastnosti živali,
-
enotno vrednotenje podatkov o proizvodnih lastnostih.
Rodovništvo, ugotavljanje proizvodnih lastnosti živali in selekcijo živali vodijo organizacije združenega dela, ki imajo lastne črede plemenskih živali, in organizacija združenega dela, v kateri so združeni rejci živali.
Podatke o proizvodnih lastnostih posameznih vrst živali in podatke o rodovništvu obdelujejo ter analizirajo za to pooblaščene organizacije združenega dela, ki izdelujejo programe selekcije in ocenjujejo selekcijski napredek.
Ocenjevanje plemenske vrednosti živali na podlagi podatkov o proizvodnih lastnostih živali in poreklu opravljajo organizacije združenega dela iz prejšnjega odstavka.
Organizacije združenega dela iz prvega odstavka tega člena objavljajo vsako leto rezultate o proizvodnih lastnostih plemenskih živali in izdajajo ter potrjujejo listine o plemenski vrednosti in poreklu.
Strokovne organizacije združenega dela, ki izvajajo zadeve posebnega družbenega pomena v skladu z drugim odstavkom 1. člena zakona o ukrepih v živinoreji, opravljajo na svojem območju strokovno delo, ki zagotavlja usklajeno uresničevanje selekcijskih programov za posamezne vrste živali, strokovno pravilno vodenje rodovništva, ugotavljanje proizvodnih lastnosti živali in izvajanje selekcije.
Rodovništvo obsega naslednja opravila: vodenje evidence o plemenskih živalih, njihovem poreklu, proizvodnih lastnostih in razmnoževanju.
Za vsako plemensko žival se morajo voditi naslednji podatki:
-
o zdravju in sposobnosti za razmnoževanje.
Za vsako vrsto živali se vodi in izstavlja dokumentacija na enotnih obrazcih, ki jih določi Živinorejska poslovna skupnost Slovenije.
Za posamezne vrste živali se vodi in izdaja naslednja dokumentacija:
-
potrdilo o rojstvu, ki ga izstavi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika;
-
potrdilo o osemenitvi oziroma opravljenih osemenitvah ali pripustitvi, ki ga izstavi osemenjevalec ali rejec plemenjaka;
-
kontrolni list, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika;
-
rodovniški list, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 4. člena tega pravilnika;
-
izkaz o poreklu, proizvodnosti in plemenski vrednosti, ki ga izstavi organizacija združenega dela iz 3. člena tega pravilnika;
-
seznam mlade plemenske živine, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika.
-
poročilo o izločitvi plemenske živali,
-
izkaz o poreklu in proizvodnosti,
-
list o preizkušnji živali,
-
potrdilo o preizkušnji plemenske živali,
-
evidenca o pridobivanju in opravljenih pregledih semena.
Dokumente iz 1. do 5. alinee vodijo organizacije združenega dela, ki vzrejajo plemenske živali, za vse živali v razmnoževanju; dokumente iz 6. in 8. alinee izstavijo organizacije združenega dela iz 3. člena tega pravilnika; dokumente iz 7. alinee pa vodi organizacija združenega dela, kjer se opravlja preizkušnja živali. Dokument iz 9. alinee vodi organizacija združenega dela, ki pridobiva seme za osemenjevanje svinj. Za živali v prometu na območju SR Slovenije se izstavi kartica svinje oziroma kartica merjasca namesto izkaza o poreklu in proizvodnosti.
-
kontrolni list ovce za ovce mlečnih pasem, ki ga vodi organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika,
-
list o preizkušanju ovnov, ki ga vodi organizacija združenega dela, ki preizkuša ovne.
-
potrdilo o poreklu žrebeta,
-
potrdilo o pripustu ali osemenitvi,
-
rodovniški list za kobilo,
-
matični list za kobilo,
-
matični list za žrebca.
Potrdilo o pripustu iz 2. alinee prejšnjega odstavka izda lastnik oziroma oskrbnik žrebca, druge listine pa vodi organizacija združenega dela, ki se ukvarja s selekcijo konj.
Posamezne vrste živali se enotno in trajno označuje z ušesnimi znamkicami, s tetoviranjem oziroma žigosanjem.
Prašiči se označujejo s tetoviranjem ob rojstvu v levo uho. Ušesna številka (tetovirana številka) sestoji iz rodovniške številke matere in zaporedne številke pujska. Tetovirajo se pujski iz gnezd, ki izpolnjujejo pogoje za odbiro in priznanje živali za pleme. O tem odloča vodja selekcijske službe pri organizaciji združenega dela, ki vzreja plemenske živali. Pujske tetovira strokovni delavec organizacije združenega dela, ki vzreja plemenske živali. Kriterije za odbiro in priznanje živali za pleme se sprejme vsako leto s selekcijskim programom.
Vsaka organizacija združenega dela, ki vzreja plemenske živali, mora voditi svojo rodovno knjigo.
Svinjam, ki so bile tetovirane ob rojstvu, se ob prvi prasitvi določi rodovna številka. Rodovna številka se vodi v rodovni knjigi.
Potomci rodovniških kobil morajo biti žigosani v letu rojstva. Žigosani morajo biti s pasemskim žigom na levo pleče. Rodovniške kobile se žigosajo s pasemskim žigom na levo stegno, ko se sprejmejo v rodovnik.
Pasemski žigi za posamezne pasme konj so naslednji:
-
za slovenske hladnokrvne - kladivo,
-
za lipicance - lipov list,
-
žrebeta: na levo pleče črko H, ki ima med zgornjima krakoma črko J,
-
kobile: na levo stegno planiko, ki ima v sredini črko H,
-
za hanoverance - stiliziran H (kraki črke so v polkrogih s tem, da je črka v sredini najožja). Ne glede na prvi odstavek se ta pasma žigosa:
-
žrebeta na levo stegno,
-
rodovniške kobile pa na levo stran vratu.
Žigosanje živali, ki jih ima organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika, opravlja njen strokovni delavec; žigosanje živali v zasebni reji pa opravlja strokovni delavec organizacije združenega dela iz 3. člena tega pravilnika.
Poreklo se prizna živalim, ki so po rojstvu pravilno in pravočasno označene ter imajo dokazano znano mater in očeta, ki je odbran in priznan plemenjak.
Za resničnost podatkov o poreklu jamčita rejec živali in organizacija združenega dela iz 2. člena tega pravilnika.
Biki, ki so namenjeni za osemenjevanje, morajo imeti poreklo preverjeno s krvnimi skupinami.
Za preverjanje točnosti porekla pri merjascih je potrebno preverjanje s krvnimi skupinami le, če se ugotovi, da se rejska dokumentacija ne vodi ažurno, ali če obstaja dvom o točnosti podatkov. Preverjanje odredi komisija iz 13. člena zakona o ukrepih v živinoreji.
V. KONTROLA PROIZVODNOSTI
Proizvodne lastnosti se merijo in beležijo (kontrolirajo) za ocenjevanje plemenske vrednosti živali in za ugotavljanje racionalnosti proizvodnje v čredah gospodarstev.
S selekcijskim programom, ki ga za območje republike sprejme vsako leto Živinorejska poslovna skupnost Slovenije, se določi najmanjše število živali posameznih pasem, ki morajo biti zajete v kontrolo proizvodnosti.
Pri posameznih vrstah živali se kontrolirajo naslednje lastnosti: