Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih...

3296. Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine

Na podlagi drugega odstavka 27. in 87. člena Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 27/07 - uradno prečiščeno besedilo, 70/08 in 22/10) ter druge alineje 6. in druge alineje 11. člena Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za energijo (Uradni list RS, št. 63/04 in 95/04) Javna agencija Republike Slovenije za energijo izdaja

A K T
o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine

I SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

S tem aktom se določajo:

-

metodologija za določitev omrežnine in kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje,

-

metodologija za obračunavanje omrežnine za elektroenergetska omrežja, ločeno za prenosno in distribucijsko omrežje,

-

metodologija za obračunavanje omrežnine za odjemalce, ki kupujejo električno energijo iz proizvodnih naprav iz obnovljivih virov energije ter soproizvodnje z visokim izkoristkom do nazivne moči 10 MW, za katero so pridobljena potrdila o izvoru in jo proizvajalci prodajajo samostojno na trgu z električno energijo končnim odjemalcem, priključenim na isto distribucijsko omrežje.

Sestavni del tega akta je Priloga 1, ki določa trajanje posameznega regulativnega obdobja, izvedbene kriterije in parametre za določitev omrežnine in za ugotavljanje upravičenih stroškov v posameznem regulativnem obdobju.

2. člen

V tem aktu uporabljene okrajšave pomenijo:

- EZ:     Energetski zakon
- GJS:    gospodarska javna služba
- SAIDI:  indeks povprečnega trajanja prekinitev napajanja v
          sistemu
- SAIFI:  indeks povprečne frekvence prekinitev napajanja v
          sistemu
- SODO:   sistemski operater distribucijskega omrežja
- SOPO:   sistemski operater prenosnega omrežja.

3. člen

V tem aktu so uporabljeni pojmi, kot so določeni v EZ in podzakonskih predpisih, poleg njih pa imajo v tem aktu uporabljeni pojmi naslednji pomen:

 - čezmejna izmenjava     pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali
 električne energije:     tranzit električne energije čez državno
                          mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod,
                          ki omogoča neposredno povezavo z omrežji
                          sosednjih držav; tranzit električne energije
                          se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in
                          izvoz (iznos) enake količine električne
                          energije;
 
 - distribucijsko         so objekti in naprave, ki sestavljajo
 omrežje:                 omrežje od prenosnega omrežja do končnega
                          odjemalca, ter povezovalni vodi, ki so
                          potrebni za napajanje določenega območja na
                          visoki napetosti (VN), srednji napetosti
                          (SN) in nizki napetosti (NN);
 
 - javna                  obsega porabo električne energije za
 razsvetljava:            osvetlitev javnih površin;
 
 - kompenzacija:          je finančno nadomestilo uporabniku v primeru
                          neizpolnjevanja zajamčenih standardov
                          kakovosti oskrbe z električno energijo za
                          tiste storitve, ki jih je sistemski operater
                          dolžan izvajati v okviru svojih dejavnosti;
 
 - letne obratovalne      se uporabljajo za razvrstitev končnega
 ure (T):                 odjemalca v odjemno skupino in se določijo
                          iz razmerja med prevzeto energijo v
                          preteklem letu (W(letni)) in med največjo
                          15-minutno izmerjeno močjo v istem obdobju
                          (P(max)), doseženo na prevzemno-predajnem
                          mestu. Določijo se na podlagi enačbe:
                           T = W(letni)/P(max);
                          če končni odjemalec ni priključen na omrežje
                          vse leto, se desna stran enačbe pomnoži s
                          količnikom števila dni v letu in številom
                          dni, ko je končni odjemalec priključen;
                          če se končni odjemalec priključi na omrežje
                          na novo, se letne obratovalne ure določijo
                          na podlagi pogodbenih vrednosti na letni
                          ravni;
 
 - minimalni              so eden izmed kriterijev za ugotavljanje
 standardi kakovosti      upravičenih nadzorovanih stroškov delovanja
 oskrbe:                  in vzdrževanja;
 
 - netransakcijska        je metoda za določanje tarifnih postavk za
 metoda:                  omrežnino, pri kateri so tarifne postavke za
                          omrežnino neodvisne od transakcij;
 
 - odjemna skupina:       je skupina, v katero se glede na skupino
                          končnih odjemalcev, mesto priključitve
                          (zbiralke, izvod) in režim obratovanja
                          (obratovalne ure) razvrščajo delujoča
                          merilna mesta za potrebe obračuna uporabe
                          elektroenergetskega omrežja;
 
 - omrežnina:             je del cene za uporabo omrežja, ki je
                          namenski prihodek sistemskega operaterja za
                          pokrivanje upravičenih stroškov dejavnosti
                          sistemskega operaterja v posameznem letu
                          regulativnega obdobja, ki vključuje tudi
                          reguliran donos na sredstva;
 
 - omrežnina za           je enkratni znesek, plačan za novo
 priključno moč:          priključno moč iz soglasja za priključitev
                          na omrežje oziroma za povečanje priključne
                          moči, ki je namenjen ojačitvam in razvoju
                          obstoječega omrežja;
 
 - območje                je funkcionalni del distribucijskega omrežja
 distribucijskega         s svojim nadzornim sistemom, na katerem
 omrežja:                 sistemski operater ali tretja oseba skladno
                          s pogodbo iz 23.a člena EZ vzpostavi nadzor
                          kakovosti oskrbe z električno energijo, kot
                          to določa ta akt;
 
 - prenosno omrežje:      so objekti in naprave, ki sestavljajo
                          omrežje za prenos električne energije, in
                          povezovalni vodi, ki obratujejo z nazivno
                          napetostjo, enako oziroma višjo od 110 kV;
 
 - presežek               presežek celotnega letnega zneska zaračunane
 omrežnine:               omrežnine, povečan za znesek drugih letnih
                          prihodkov sistemskega operaterja nad zneskom
                          dejanskih upravičenih stroškov tega leta, ki
                          se upošteva v okviru določitve omrežnine
                          skladno z določili poglavja II5 tega akta;
 
 - prevzemno-predajno     mesto, kjer se vršita prevzem in predaja
 mesto:                   električne energije in je na meji med
                          omrežjem v upravljanju oziroma vodenju
                          sistemskega operaterja in omrežjem
                          uporabnika;
 
 - prezasedenost:         je stanje prenosne poti, v katerem vsota
                          moči sklenjenih poslov v določenem obdobju
                          na posamezni prenosni poti presega njene
                          tehnične ali obratovalne zmogljivosti;
 
 - primanjkljaj           je presežek dejanskih upravičenih stroškov
 omrežnine:               posameznega leta regulativnega obdobja nad
                          celotnim letnim zneskom zaračunane
                          omrežnine, povečanim za znesek drugih letnih
                          prihodkov sistemskega operaterja, ki se
                          upošteva v okviru določitve omrežnine
                          skladno z določili poglavja II5 tega akta;
 
 - skupina končnih        je skupina, v katero se glede na napetostni
 odjemalcev:              nivo prevzemno-predajnega mesta, način
                          ugotavljanja moči in glede na namen uporabe
                          električne energije razvrščajo nova in
                          obstoječa spremenjena merilna mesta za
                          potrebe obračuna omrežnine za priključno
                          moč;
 
 - sredstva:              so opredmetena osnovna sredstva in
                          neopredmetena sredstva v uporabi, ki jih za
                          izvajanje svoje dejavnosti potrebuje
                          sistemski operater;
 
 - uporabnik:             je pravna ali fizična oseba, ki iz omrežja
                          odjema ali v omrežje oddaja energijo;
 
 - upravičeni             so celotni upravičeni stroški, vključno z
 stroški:                 upravičenimi odhodki sistemskega operaterja;
                          določeni so na podlagi kriterijev v II.
                          poglavju tega akta in Prilogi 1 tega akta:
                          a) vnaprej za celotno regulativno obdobje
                          (načrtovani upravičeni stroški regulativnega
                          obdobja) ali za posamezno leto v
                          regulativnem obdobju (načrtovani letni
                          upravičeni stroški) oziroma
                          b) ugotovljeni za nazaj za posamezno leto v
                          regulativnem obdobju (dejanski letni
                          upravičeni stroški).

4. člen

Javna agencija Republike Slovenije za energijo (v nadaljnjem besedilu agencija) določa omrežnino tako, da določa načrtovani znesek omrežnine za regulativno obdobje s ciljem:

-

zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujati razvoj distribucijskega in prenosnega omrežja v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;

-

trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;

-

izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetska omrežja na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev;

-

sistemskim operaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in

-

zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje sistemskih operaterjev in stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.

5. člen

Agencija kot osnovo metodologije za določanje načrtovanega zneska omrežnine uporablja metodo regulirane omrežnine, ki sistemskemu operaterju zagotavlja pokritje vseh letnih upravičenih stroškov in ki pri določitvi omrežnine izhaja iz:

-

določanja upravičenih stroškov, vključno z določanjem reguliranega donosa na sredstva,

-

upoštevanja vseh prihodkov sistemskega operaterja kot virov za pokrivanje upravičenih stroškov iz prejšnje alineje,

-

obveze sistemskega operaterja do prenosa presežka omrežnine in njegove namenske uporabe za namene pokrivanja upravičenih stroškov naslednjih let in

-

pravice sistemskega operaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine naslednjih let upošteva primanjkljaj omrežnine.

6. člen

Agencija kot osnovo metodologije za obračunavanje omrežnine uporablja netransakcijsko metodo poštne znamke. Ta izhaja iz sistema enotnih tarifnih postavk, ki jih plačujejo končni odjemalci sistemskemu operaterju.

Tarifne postavke za omrežnino za prenosno in distribucijsko omrežje se izračunajo na podlagi omrežnine, določene skladno z metodologijo za določitev omrežnine.

7. člen

Agencija določa metodologijo za obračunavanje omrežnine s ciljem:

-

zagotoviti preglednost tarifnih postavk,

-

uporabe netransakcijske metode določanja tarifnih postavk, po kateri so tarifne postavke za omrežnino na celotnem območju Republike Slovenije enotne,

-

spodbujati uporabnike omrežij k optimalni uporabi omrežij.

8. člen

Agencija pri uresničevanju ciljev iz tega akta:

-

upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja,

-

zahteva, da sistemski operaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.

9. člen

Regulativno obdobje je obdobje enega ali več zaporednih koledarskih let, za katero se določa regulativni okvir. Trajanje posameznega regulativnega obdobja, izvedbene kriterije in parametre za določitev načrtovanega zneska omrežnine in za ugotavljanje upravičenih stroškov določa Priloga 1 tega akta.

Če agencija do zaključka posameznega regulativnega obdobja ne uveljavi izvedbenih kriterijev in parametrov za določitev načrtovanega zneska omrežnine za elektroenergetsko omrežje in ugotavljanje upravičenih stroškov za naslednje regulativno obdobje, se veljavnost tarifnih postavk za omrežnino in upravičenih stroškov zadnjega leta regulativnega obdobja podaljša najdlje za leto dni.

10. člen

Regulativni okvir je vrednostna opredelitev načrtovanih upravičenih stroškov sistemskega operaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, ki vključuje tudi reguliran (upravičen) donos na sredstva, načrtovanih prihodkov iz omrežnine, drugih virov financiranja ter presežkov ali primanjkljajev omrežnine iz preteklih let.

Agencija izvaja regulativni nadzor tako, da spremlja izvajanje regulativnega okvira s ciljem ugotavljanja odmikov od regulativnega okvira ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.

II METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV OMREŽNINE IN KRITERIJI ZA UGOTAVLJANJE UPRAVIČENIH STROŠKOV

1 Metoda regulirane omrežnine

11. člen

Metoda regulirane omrežnine se izvaja tako, da se za regulativno obdobje sistemskemu operaterju z določitvijo načrtovanega zneska omrežnine ob upoštevanju načrtovanih drugih prihodkov in presežka omrežnine iz preteklih let glede na načrtovan količinski obseg porabe električne energije zagotovi pokritje vseh upravičenih stroškov posameznega leta regulativnega obdobja, ki vključujejo reguliran donos na sredstva in pripadajoči del primanjkljaja.

Metoda regulirane omrežnine določa tudi vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in prihodkov sistemskega operaterja in na tej podlagi obvezo sistemskega operaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih oziroma pravico, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi primanjkljaj omrežnine.

Metoda regulirane omrežnine temelji tudi na spodbudah, ki so odvisne od doseganja nižjih stroškov od upravičenih, in od dosežene ravni kakovosti oskrbe.

12. člen

Načrtovani znesek omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, izražen v evrih, se izračuna na podlagi naslednje enačbe:

&fbco;binary entityId="e608e331-a5b3-4570-8a78-5ddbaf2ca3e8" type="jpg"&fbcc;

v kateri oznake pomenijo:

OMR(t)         načrtovani znesek omrežnine,
US(t)          načrtovani upravičeni stroški,
DP(t)          načrtovani drugi prihodki,
Delta RO       odstopanje od regulativnega okvira, ki se odraža v
               presežku oziroma primanjkljaju omrežnine,
delta NSDV(Q)  sprememba upravičenih nadzorovanih stroškov
               delovanja in vzdrževanja, ki odraža reguliranje s
               kakovostjo oskrbe,
t              leto regulativnega obdobja,
T(RO)          trajanje regulativnega obdobja, izraženo s
               številom let.

2 Kriteriji za ugotavljanje upravičenih stroškov

13. člen

Agencija upošteva kriterije iz tega poglavja in Priloge 1 tega akta za namene določitve upravičenih stroškov in določitve načrtovanega zneska omrežnine.

Upravičeni stroški regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let v obdobju.

Upravičeni stroški posameznega leta so izraženi v evrih in se izračunajo z naslednjo enačbo:

&fbco;binary entityId="a1cba2c1-6132-49f2-90ba-fcbeac5f43d4" type="jpg"&fbcc;

v kateri oznake pomenijo:

US(t)          upravičeni stroški,
SDV(t)         stroški delovanja in vzdrževanja,
SEEI(t)        stroški električne energije za izgube v omrežju,
AM(t)          amortizacija,
RDS(t)         reguliran donos na sredstva,
t              leto regulativnega obdobja.

Upravičeni stroški sistemskih storitev posameznega leta regulativnega obdobja se ugotavljajo ločeno od drugih upravičenih stroškov.

14. člen

V primerih iz drugega odstavka 23.a člena ali četrtega odstavka 23.b člena EZ se upravičeni stroški najema infrastrukture in izvajanja določenih nalog določajo oziroma ugotavljajo po enakih kriterijih, kot če bi bil sistemski operater lastnik omrežja ali bi sam izvajal določene naloge iz prvega odstavka 23.a člena EZ.

Tako ugotovljeni upravičeni stroški so del upravičenih stroškov sistemskega operaterja.

15. člen

Upravičenost stroškov se presoja ločeno za:

-

stroške delovanja in vzdrževanja, ki zajemajo stroške materiala, storitev, dela in stroške najema sredstev za izvajanje dejavnosti, če sistemski operater ni lastnik teh sredstev,

-

stroške električne energije za izgube,

-

stroške sistemskih storitev,

-

stroške amortizacije in

-

reguliran donos na sredstva.

16. člen

Pri presoji upravičenosti stroškov iz prejšnjega člena tega akta se upoštevajo predvsem naslednji kriteriji:

-

namenska raba sredstev,

-

gospodarna in učinkovita raba sredstev in

-

zagotavljanje kakovosti oskrbe.

17. člen

Agencija določa upravičene stroške, povezane z naložbami v sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, na podlagi presoje potrebnih sredstev iz načrtov razvoja omrežij, skladno z EZ in predpisi, ki urejajo izvajanje dejavnosti sistemskih operaterjev prenosnega in distribucijskega omrežja, in tudi na podlagi investicijskih načrtov za vsako posamezno leto regulativnega obdobja. Sistemski operater je dolžan vsako leto na podlagi desetletnih načrtov razvoja izdelati podroben investicijski načrt za triletno obdobje.

Investicijski načrti iz prejšnjega odstavka tega člena vsebujejo najmanj podatke o predračunski vrednosti, terminskem načrtu in oceni njihovih vplivov na kakovost oskrbe in na izgube v omrežju. Podatki o načrtovanih naložbah v sredstva morajo biti navedeni ločeno za naložbe v rekonstrukcije oziroma obnovo sredstev in za naložbe v nova sredstva. V vsaki od navedenih kategorij morajo biti načrtovane naložbe v sredstva opredeljene po napetostnih nivojih in po posameznih objektih. Izjema so investicije SOPO na področju obratovanja in sistemskih storitev, kjer se lahko uporabi tudi drugačna klasifikacija. Od celotne letne vrednosti načrtovanih naložb v sredstva mora biti najmanj 80 odstotkov vrednosti opredeljene po posameznih objektih ali skupinah objektov. Investicijski načrt mora obvezno vsebovati vire financiranja za celotno vrednost načrtovanega obsega naložb v sredstva.

2.1 Stroški delovanja in vzdrževanja (SDV)

18. člen

Stroški delovanja in vzdrževanja so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem omrežja skladno s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.

Stroški delovanja in vzdrževanja se obravnavajo ločeno glede na možnost vpliva sistemskega operaterja na stroške, in sicer se delijo na:

-

nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja in

-

nenadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja.

Stroški delovanja in vzdrževanja posameznega leta so izraženi v evrih in se izračunajo z naslednjo enačbo:

&fbco;binary entityId="7f8509f9-3dc6-43a9-868e-bef613d6b909" type="jpg"&fbcc;

v kateri oznake pomenijo:

NSDV(t)          nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja,
NNSDV(t)         nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja,
t                leto regulativnega obdobja.

2.1.1 Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDV)

19. člen

Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo:

-

stroške materiala,

-

stroške storitev,

-

stroške dela in

-

druge stroške in odhodke.

Stroški iz prejšnjega odstavka ne vključujejo:

-

stroškov škod, povzročenih zaradi vplivov narave (veter, poplava, sneg, žled, potres idr.),

-

stroškov za izvajanje investicij v lastni režiji in

-

stroškov, ki se nanašajo na prejemke delavcev iz naslova uspešnosti poslovanja podjetja.

Upravičeni stroški, ki se nanašajo na prejemke zaposlenih, se priznavajo v višini, ki se obračuna skladno z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Ne priznavajo pa se stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja in udeležbe na dobičku. Stroški plač in drugih prejemkov na podlagi uspešnosti poslovanja in iz udeležbe na dobičku so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati) ter se skladno z regulativno prakso krijejo iz donosa.

Kot upravičene stroške materiala, stroške storitev in druge stroške iz prvega odstavka tega člena se priznavajo stroški, ki:

-

so potrebni za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja,

-

so posledica opravljanja dejavnosti sistemskega operaterja,

-

nimajo značaja privatnosti in

-

so skladni z običajno poslovno prakso.

Upravičenost nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se ugotavlja v odvisnosti od upravičenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so bili določeni za pretekla in tekoče regulativno obdobje, na podlagi kriterijev iz 16. člena tega akta ali primerjalnih analiz učinkovitosti.

Upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja so določeni v obsegu, ki ob upoštevanju zahtevane učinkovitosti zagotavlja doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe.

Z opredelitvijo faktorja zahtevane učinkovitosti (faktor U) se pri določanju upravičenih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja zahteva povečevanje učinkovitosti sistemskega operaterja.

Faktor U agencija določi upoštevaje:

-

relativno poslovno uspešnost posameznega sistemskega operaterja,

-

načrtovano splošno produktivnost gospodarstva in

-

premik mejnega področja.

Faktor U za posamezno regulativno obdobje opredeljuje Priloga 1 tega akta.

Upravičeni nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja posameznega leta so prilagojeni za načrtovani indeks inflacije. Načrtovani indeks inflacije za posamezno leto regulativnega obdobja opredeljuje Priloga 1 tega akta.

2.1.2 Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV)

20. člen

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo stroške:

-

zemljiških, vodnih in drugih prispevkov,

-

na podlagi odločb občinskih in državnih organov,

-

prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi s terjatvami do kupcev, ki so posledica prisilnih poravnav in stečajev,

-

zavarovalnih premij,

-

rent in odškodnin, ki so posledica umestitve infrastrukture v prostor in ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev sistemskega operaterja,

-

izdatke za varstvo okolja, ki ne povečujejo nabavne vrednosti sredstev sistemskega operaterja,

-

posebnih sistemskih storitev in

-

povezane z delovanjem ENTSO-E (Evropska mreža operaterjev prenosnih sistemov za električno energijo).

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo tudi vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med SOPO (mehanizem ITC). Navedena vplačila se v okviru določitve načrtovanih upravičenih nenadzorovanih stroškov regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej, ampak se ugotavljajo in priznavajo v postopku regulativnega nadzora.

Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja vključujejo tudi razliko:

-

med stroški škod, povzročenih zaradi vplivov narave (veter, poplava, sneg, žled, potres, idr.), in prihodki iz naslova odškodnin zavarovalnic za povrnitev teh škod in

-

med prevrednotovalnimi poslovnimi odhodki in prihodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi in opredmetenimi osnovnimi sredstvi, ki se nanašajo na elektroenergetsko infrastrukturo.

V okviru določitve načrtovanih upravičenih nenadzorovanih stroškov regulativnega obdobja se razlika iz prejšnjega odstavka tega člena ne načrtuje vnaprej, ampak se ugotavlja in priznava v postopku regulativnega nadzora.

2.2 Stroški električne energije za izgube v omrežju (SEEI)

21. člen

Stroški električne energije za izgube v omrežju se določijo na podlagi priznanih količin izgub električne energije ob upoštevanju priznane cene električne energije, določene po četrtem odstavku tega člena.

Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja na območju distribucijskega omrežja se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 67. člena tega akta. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem omrežju v preteklem obdobju in na podlagi pričakovanega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Odstotek količinskih izgub na distribucijskem omrežju se ugotavlja na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem, in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na distribucijskem omrežju v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijsko omrežje oddajajo proizvajalci, priključeni na to omrežje, in medsebojne izmenjave med območji distribucijskega omrežja.

Priznane količine izgub v posameznih letih regulativnega obdobja za prenosno omrežje se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub in ob upoštevanju količinskega letnega načrta porabe električne energije iz 67. člena tega akta. Agencija določi priznani odstotek količinskih izgub glede na izmerjene količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem omrežju v preteklem obdobju in na podlagi pričakovanega gibanja deleža količinskih izgub v naslednjem regulativnem obdobju. Odstotek količinskih izgub na prenosnem omrežju se ugotavlja na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim omrežjem ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim omrežjem oziroma omrežji končnih odjemalcev, priključenih na prenosno visokonapetostno omrežje, v posameznih letih. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, izmerjene na merilnih napravah, nameščenih na čezmejnih povezovalnih vodih, na točki, kjer se nahaja referenčna meritev med sosednjima sistemskima operaterjema prenosnega omrežja.

Priznana cena električne energije za izgube se določi na podlagi cen električne energije, kot določa Priloga 1 tega akta.

Strošek izgub, ki je posledica tranzita električne energije, se pokriva iz prihodkov od medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji prenosnega omrežja (mehanizem ITC). Udeležba izgub iz naslova tranzita v celotnih izgubah na prenosnem omrežju se določi kot udeležba tranzita v vsoti tranzita in odjema na prenosnem omrežju.

2.3 Stroški sistemskih storitev (SSS)

22. člen

Za zagotavljanje zadostnih pogojev, ki omogočajo zanesljivo in stabilno delovanje elektroenergetskega sistema, je odgovoren SOPO, ki za izvajanje sistemskih storitev sklepa ustrezne pogodbe s ponudniki sistemskih storitev. Ponudniki zagotavljajo izvajanje sistemskih storitev iz proizvodnih objektov ali od končnih odjemalcev na območju Republike Slovenije.

23. člen

Za zagotavljanje potrebnega obsega sistemskih storitev, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora SOPO izvesti enoten postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih, ki so navedeni v drugem odstavku tega člena, za vse ponudnike posameznih sistemskih storitev hkrati. SOPO pridobi ponudbe za eno ali več let.

V povabilu za zbiranje ponudb mora SOPO določiti kriterije, ki jih predpisujejo sistemska obratovalna navodila za prenosno omrežje, in pogoje zagotavljanja posamezne sistemske storitve, in sicer najmanj:

-

za sekundarno regulacijo frekvence in moči:

a)

obseg ponujene rezerve moči v MW in

b)

gradient spreminjanja moči v MW/min;

-

za minutno rezervo za terciarno regulacijo:

a)

obseg ponujene rezerve moči v MW,

b)

gradient spreminjanja moči v MW/min,

c)

število zagonov rezerve na leto,

d)

odzivni čas aktiviranja rezerve,

e)

minimalni čas med dvema zagonoma rezerve,

f)

znižanje proizvodnje za pokrivanje izpadov večjih porabniških enot in

g)

možnost uporabe rezerve pri izravnavi odstopanj EES;

-

za regulacijo napetosti in jalove moči:

a)

ponujeni obseg proizvodnje in ponora jalove moči za lokalno regulacijo napetosti in

b)

ponujeni obseg proizvodnje in ponora jalove moči za daljinsko avtomatsko regulacijo napetosti;

-

za zagon agregatov brez zunanjega napajanja:

a)

seznam tehnično usposobljenih agregatov, ponujenih za izvajanje storitve.

Ponudniki morajo podati ceno za vsako sistemsko storitev ločeno, pri čemer se lahko za izbiro najugodnejšega ponudnika upošteva tudi možnost sklenitve pogodb za obdobje, daljše od enega leta, če je na ta način zagotovljena nižja cena.

Ne glede na določbo 22. člena tega akta lahko SOPO del potrebne rezerve moči za izvajanje sistemske storitve minutne rezerve za terciarno regulacijo zagotovi tudi od ponudnikov, ki zagotavljajo izvajanje te storitve iz objektov ali elektroenergetskih sistemov zunaj območja Republike Slovenije.

24. člen

SOPO izdela poročilo o zagotavljanju potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev, iz katerega izhaja:

-

količinski obseg posameznih sistemskih storitev, ki ga letno določi SOPO na podlagi predpisa, ki ureja sistemsko obratovanje prenosnega elektroenergetskega omrežja,

-

povabilo za zbiranje ponudb,

-

prejete ponudbe in

-

sklenjene pogodbe.

Poročilo iz prejšnjega odstavka SOPO posreduje agenciji najkasneje do 30. septembra tekočega leta.

25. člen

Pri ugotavljanju upravičenih stroškov za zagotavljanje sistemskih storitev agencija upošteva pogodbeno ceno za vsako posamezno sistemsko storitev skladno z določili iz 23. člena in 24. člena tega akta in presoja, ali je bila pogodba sklenjena z najugodnejšim ponudnikom.

Če SOPO pri izbiri ponudnikov sistemskih storitev ni upošteval kriterijev iz 23. člena tega akta, agencija prizna upravičene stroške sistemskih storitev na podlagi gibanja cen sistemskih storitev v preteklih letih in gibanja cene energije.

2.4 Amortizacija (AM)

26. člen

Izračun amortizacije sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja, temelji na metodi enakomernega časovnega amortiziranja.

Strošek amortizacije se izračuna kot vsota zneskov obračunane amortizacije od posameznih obstoječih in novih sredstev.

Amortizacija obstoječih sredstev se izračuna glede na amortizacijsko osnovo in amortizacijsko stopnjo, ki upošteva predvideno dobo koristnosti sredstev. Amortizacijske stopnje, ki so višje od davčno priznanih, se ne priznajo.

Amortizacija novih sredstev se določi v okviru vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v posameznih letih regulativnega obdobja s predvideno petintridesetletno dobo koristnosti sredstev. V predvidenem prvem letu amortiziranja se upošteva polovična vrednost določene amortizacije.

2.5 Reguliran donos na sredstva (RDS)

27. člen

Reguliran donos na sredstva, izražen v evrih, se ugotavlja na podlagi povprečne vrednosti regulativne baze sredstev in priznane višine čistih obratnih sredstev, potrebnih za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja ter tehtanega povprečnega stroška kapitala, kar izražata naslednji enačbi:

&fbco;binary entityId="cb831354-bcde-40bf-a8e6-a2d6b2124409" type="jpg"&fbcc;

v katerih oznake pomenijo:

RDS(t)       reguliran donos na sredstva,
PVS(t)       povprečna regulativna vrednost sredstev,
PVRB(t)      povprečna vrednost regulativne baze sredstev,
PVČOS(t)     priznana višina čistih obratnih sredstev,
TPSK         tehtani povprečni strošek kapitala, izražen v odstotku
             (WACC - Weighted Average Cost of Capital),
t            leto regulativnega obdobja.

2.5.1 Regulativna baza sredstev

2.5.1.1 Izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev

28. člen

Za izračun donosa se kot osnova upošteva povprečna vrednost regulativne baze sredstev v vsakem posameznem letu regulativnega obdobja, ki je izražena v evrih in se izračuna iz otvoritvene in zaključne vrednosti z naslednjo enačbo:

&fbco;binary entityId="99cbc894-c8dc-4f6b-a872-773dae8d11fb" type="jpg"&fbcc;

V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista opredmetena osnovna sredstva v uporabi in neopredmetena sredstva v uporabi, ki so potrebna za izvajanje dejavnosti sistemskega operaterja.

Sredstva, vključena v povprečno vrednost regulativne baze sredstev, zagotavljajo doseganje minimalnih standardov kakovosti oskrbe.

29. člen

V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev, razen vrednosti sredstev, na katere se ne priznava donos (brezplačno prevzeta sredstva, sredstva, pridobljena s sovlaganji, in sredstva, financirana z namenskimi sredstvi od prezasedenosti) na prvi dan regulativnega obdobja.

Zaključna vrednost regulativne baze sredstev je izražena v evrih in se izračuna z naslednjo enačbo:

&fbco;binary entityId="50b51f93-0afb-467e-b4ab-53a925669bca" type="jpg"&fbcc;

v kateri oznake pomenijo:

OVS(t)      otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev
            za leto t regulativnega obdobja: neodpisana
            vrednost neopredmetenih sredstev in opredmetenih
            osnovnih sredstev na prvi dan leta t, zmanjšana
            za vrednost sredstev, na katere se ne priznava donos;
NS(t)       nova sredstva = vrednost naložb v neopredmetena
            sredstva in opredmetena osnovna sredstva v letu t,
            potrebnih za izvajanje regulirane dejavnosti;
AM(t)       amortizacija za leto t regulativnega obdobja,
            zmanjšana za amortizacijo BPS(t);
IS(t)       neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t
            regulativnega obdobja;
BPS(t)      vrednost novih sredstev v letu t regulativnega
            obdobja, na katera se ne priznava donos (brezplačno
            prevzeta sredstva, sredstva, pridobljena s sovlaganji,
            in sredstva, financirana z namenskimi sredstvi od
            prezasedenosti);
ZVS(t)      zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t
            regulativnega obdobja: neodpisana vrednost
            neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
            sredstev na zadnji dan leta t.

Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev za leto t+1 regulativnega obdobja.

2.5.1.2 Načrtovane naložbe v sredstva

30. člen

Pri opredelitvi vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija presoja potrebna sredstva za naložbe iz veljavnih načrtov razvoja omrežij med pripravo regulativnega okvira.

Vključevanje novih naložb v regulativno bazo sredstev posameznega leta regulativnega obdobja določa Priloga 1 tega akta.

2.5.1.3 Priznana višina čistih obratnih sredstev

31. člen

Priznana višina čistih obratnih sredstev se ugotavlja na podlagi povprečnih vrednosti zalog (PVZ), povprečnih vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev (PVKPT) in povprečnih vrednosti kratkoročnih poslovnih obveznosti (PVKPO).

Priznana višina čistih obratnih sredstev je izražena v evrih in se izračuna na podlagi podatkov iz bilance stanja sistemskega operaterja za leto, ki se konča pred letom določitve regulativnega okvira, na podlagi naslednje enačbe:

&fbco;binary entityId="2c6a2c8e-f22d-472d-8400-7294459968a7" type="jpg"&fbcc;

Povprečne vrednosti, navedene v enačbi, se izračunajo iz otvoritvene in končne vrednosti posameznih kategorij čistih obratnih sredstev in se v regulativnem obdobju ne spreminjajo.

2.5.2 Tehtani povprečni strošek kapitala

32. člen

Tehtani povprečni strošek kapitala se uporabi za izračun donosnosti za regulativno obdobje z naslednjo enačbo:

&fbco;binary entityId="aa6e87b4-1b3f-4f57-99a0-455c7afb560f" type="jpg"&fbcc;

v kateri oznake pomenijo:

Akt o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za elektroenergetska omrežja in metodologiji za obračunavanje omrežnine

Časovnica