Nalaganje dokumenta...

Splošni akt o strokovnem nadzoru nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev

Predhodnik

OBJAVLJENO V: Uradni list RS 56-2282/2025, stran 6587 DATUM OBJAVE: 25.7.2025

VELJAVNOST: od 26.7.2025 / UPORABA: od 26.7.2025

RS 56-2282/2025

Verzija 1 / 1

Čistopis se uporablja od 26.7.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 22.2.2026 je:

ČISTOPIS
AKTUALEN

UPORABA ČISTOPISA
OD 26.7.2025

DO nadaljnjega

Prikaži čistopis, ki se uporablja na dan

Vplivi
Čistopisi

rev

- 1
- 1
- 1

fwd

2282. Splošni akt o strokovnem nadzoru nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev

Na podlagi prvega odstavka 50. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, 133/22 - odl. US in 85/24) in drugega odstavka 56. člena Statuta Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (Uradni list RS, št. 81/18 in 27/24) Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije izdaja

S P L O Š N I A K T
o strokovnem nadzoru nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev

I. UVODNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina)

Ta splošni akt določa komisijo za strokovni nadzor, vrste strokovnega nadzora, postopek izvajanja strokovnega nadzora ter evidentiranje in hrambo podatkov v zvezi s strokovnim nadzorom nad delom pooblaščenih arhitektov, pooblaščenih krajinskih arhitektov in pooblaščenih prostorskih načrtovalcev (v nadaljnjem besedilu: člani ZAPS) pri Zbornici za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica).

2. člen

(namen in subjekti strokovnega nadzora)

(1)

Strokovni nadzor je zaradi zaščite javnega interesa in interesa poklica namenjen strokovni preveritvi opravljanja poklicnih nalog članov ZAPS na način in po postopku, določenem s tem splošnim aktom, v okviru katerega se z usmeritvami za izboljšanje strokovnega dela ugotavlja, ali se poklicne naloge opravljajo kakovostno in v skladu s predpisi, standardi in pravili stroke.

(2)

Strokovni nadzor se opravi nad delom člana ZAPS, ki ima aktiven poklicni naziv in opravlja poklicne naloge v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: nadzorovani član).

(3)

Ne glede na prejšnji odstavek se strokovni nadzor opravi tudi nad delom člana ZAPS, ki ima ob uvedbi postopka poklicni naziv v mirovanju, če je imel v zadnjih treh letih pred začetkom koledarskega leta, v katerem je bil uveden postopek strokovnega nadzora, aktiven poklicni naziv in je v tem času opravljal poklicne naloge v Republiki Sloveniji.

II. KOMISIJA ZA STROKOVNI NADZOR

3. člen

(komisija za strokovni nadzor)

(1)

Komisija za strokovni nadzor je delovno telo zbornice, ki izvaja naloge s področja strokovnega nadzora nad člani ZAPS, določene v tem aktu. V komisiji je najmanj trinajst članov, in sicer so v njej zastopane vse matične sekcije zbornice, vsaka z vsaj tremi člani.

(2)

Komisija ima predsednika in senate komisije za strokovni nadzor.

(3)

Komisija ima naslednje pristojnosti:

predsedniku predlaga člane stalnih senatov v ustrezni strokovni sestavi,

določa člane, pri katerih bo opravljen redni strokovni nadzor in zadeve rednega strokovnega nadzora obravnava v obsegu svojih pristojnosti,

obravnava zahteve in pobude za opravo izrednega strokovnega nadzora,

odloča o zahtevi za izločitev predsednika komisije,

sprejme letno poročilo o strokovnih nadzorih,

opravlja druge naloge, določene s tem splošnim aktom.

(4)

Predsednik ima naslednje pristojnosti:

predstavlja komisijo,

spremlja in organizacijsko usmerja njeno delo,

pripravi osnutek letnega poročila,

sklicuje in vodi seje komisije,

imenuje senate, pristojne za izvedbo strokovnega nadzora v posamični zadevi, razen če ta splošni akt določa drugače,

odloča o izločitvi člana senata, razen če ta splošni akt določa drugače, in

opravlja druge naloge, določene s tem splošnim aktom.

(5)

Komisija odloča o zadevah iz svoje pristojnosti na nejavnih sejah, ki so lahko tudi videokonferenčne ali dopisne. Sejo komisije predsednik komisije skliče najmanj enkrat letno.

(6)

O pomembnejših ugotovitvah o opravljenih strokovnih nadzorih v preteklem letu komisija enkrat letno pripravi anonimizirano pisno letno poročilo, v katerem poda tudi strokovne usmeritve za izboljšanje dela članov ZAPS. Osnutek letnega poročila na podlagi pisnih poročil senatov pripravi predsednik komisije. Komisija sprejme letno poročilo z večino glasov in z njim prek upravnega odbora seznani skupščino zbornice. Letno poročilo se po seznanitvi skupščine objavi na spletni strani zbornice.

4. člen

(imenovanje predsednika in članov komisije)

(1)

Predsednika in člane komisije imenuje skupščina zbornice na predlog strokovnih svetov vseh matičnih sekcij, skladno z določbami splošnega akta, ki ureja volitve in imenovanja funkcionarjev zbornice.

(2)

Za člana komisije je lahko imenovan član ZAPS z aktivnim poklicnim nazivom in najmanj desetimi leti delovnih izkušenj po pridobitvi poklicnega naziva.

(3)

Funkcija predsednika ali člana komisije za strokovni nadzor ni združljiva z opravljanjem funkcije predsednika zbornice, člana upravnega odbora zbornice ali člana disciplinskega organa zbornice.

III. SENATI KOMISIJE ZA STROKOVNI NADZOR

5. člen

(dodelitev zadeve posameznemu senatu)

(1)

Strokovni nadzor nad delom nadzorovanega člana izvaja tričlanski senat komisije za strokovni nadzor.

(2)

Vsaj dva člana senata morata biti člana iste matične sekcije in imeti poklicni naziv z istega strokovnega področja, kot ga ima nadzorovani član.

(3)

Predsednik komisije, v primeru njegove izločitve pa komisija, zadevo po vrstnem redu sprejemanja zadev s sklepom o imenovanju senata dodeli v delo pristojnemu senatu in po vrstnem redu sprejemanja posameznih zadev v okviru istega senata s sklepom določi tudi predsednika senata.

(4)

Ne glede na prejšnji odstavek delo nadzorovanega člana, pri katerem se izvaja obnovitveni nadzor, nadzoruje senat, ki je predhodno opravil redni ali izredni strokovni nadzor.

(5)

Predsednik senata je v posamični zadevi hkrati tudi poročevalec.

(6)

Ne glede na prejšnji odstavek lahko v primeru preobremenjenosti predsednika senata ali iz drugih utemeljenih razlogov, ob predhodnem dogovoru med člani in predsednikom senata, naloge poročevalca opravlja član senata.

(7)

Nerešene zadeve senatov, katerih članom se je mandat že iztekel, se dodelijo v delo senatu v novi sestavi.

IV. REDNI STROKOVNI NADZOR

6. člen

(letni program rednega strokovnega nadzora)

(1)

Redni strokovni nadzor se sorazmerno glede na število članov po posameznih matičnih sekcijah vsakoletno uvede nad najmanj enim odstotkom naključno izbranih članov ZAPS, ki so imeli aktiven poklicni naziv vsaj del obdobja v zadnjih petih letih pred začetkom koledarskega leta, v katerem je uveden postopek strokovnega nadzora.

(2)

Predlog letnega programa strokovnega nadzora s predvidenim deležem strokovnih nadzorov in za to namenjenih finančnih sredstev pripravi upravni odbor zbornice.

(3)

Letni program strokovnega nadzora, ki ga sprejme skupščina zbornice, se objavi na spletni strani zbornice.

(4)

Redni strokovni nadzor se pri istem članu lahko ponovi po preteku obdobja petih let.

7. člen

(uvedba postopka)

(1)

Člane, pri katerih bo skladno z letnim programom opravljen redni strokovni nadzor, komisija določi z naključnim računalniškim izborom.

(2)

Članu, ki je skladno s prejšnjim odstavkom določen za strokovni nadzor, komisija vroči sklep o uvedbi rednega strokovnega nadzora in ga pozove, da v 15 dneh od prejema sklepa predloži seznam vseh opravljenih storitev v obdobju preteklih petih let, in sicer vseh projektov, prostorskih ureditev ter drugih gradiv, pri katerih je sodeloval kot pooblaščeni strokovnjak skladno z določbami zakona, ki ureja področje arhitekturne dejavnosti, in v njem opredeli:

za področje projektiranja projektno dokumentacijo za vsak posamezni projekt: naziv objekta, vrsto gradnje, številko in datum izdelave projekta oziroma načrta oziroma načrtov, pri katerih je sodeloval, vrsto projektne dokumentacije z navedbo projektanta in vodje projektiranja ter navedbo organa, pri katerem je bila morebiti vložena projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja;

za področje prostorskega načrtovanja dokumentacijo prostorskega akta, strokovne podlage in spremljajoče gradivo: naziv, vrsto in fazo prostorskega akta oziroma strokovnega gradiva, številko in datum izdelave akta z navedbo odgovornega prostorskega načrtovalca ter navedbo organa, ki je oziroma bo sprejel prostorski akt z navedbo morebitnega datuma sprejetja oziroma uveljavitve akta;

vsa morebitna preostala dela, opravljena v nadzorovanem obdobju, ki jih kot poklicne naloge za nadzorovanega člana določa zakon, ki ureja arhitekturno in inženirsko dejavnost, zlasti nadzor nad gradnjo, izdelava izvedenskih mnenj, elaboratov in študij, svetovanje, zastopanje naročnika, vodenje investicije, vodenje izdelave prostorskih izvedbenih aktov, vodenje gradnje.

(3)

Po pridobitvi podatkov iz prejšnjega odstavka predsednik komisije s sklepom o imenovanju senata zadevo dodeli v reševanje senatu iz 5. člena tega akta.

(4)

Senat, ki mu je zadeva dodeljena v reševanje, na podlagi proste presoje s seznama iz drugega odstavka tega člena za strokovni nadzor izbere do tri projekte, prostorske akte ali druga dela, ki jih mora nadzorovani član v 15 dneh od prejema poziva na zahtevan način predložiti senatu.

V. IZREDNI STROKOVNI NADZOR

8. člen

(izredni strokovni nadzor)

(1)

Zahtevo za izvedbo izrednega strokovnega nadzora lahko v primeru suma kršitve podajo skupščina, skupščinski svet zbornice ter pristojno ministrstvo. Zahteva mora biti obrazložena in mora vsebovati dejstva ter dokaze, s katerimi se utemeljuje sum kršitve.

(2)

Pobudo za izvedbo izrednega strokovnega nadzora lahko v primeru suma kršitve podata upravni odbor zbornice ali strokovni svet matične sekcije za svojega člana sekcije. Pobuda mora biti obrazložena in mora vsebovati dejstva ter dokaze, s katerimi se utemeljuje sum kršitve, sicer se ne sprejme. O sprejemu ali nesprejemu pobude s sklepom na seji odloči komisija za strokovni nadzor z večino glasov svojih članov.

(3)

Po prejemu zahteve ali po sprejemu pobude za izvedbo izrednega strokovnega nadzora komisija uvede izredni strokovni nadzor z izdajo sklepa o uvedbi izrednega strokovnega nadzora, v okviru katerega se določita obseg strokovnega nadzora ter obseg dodatne dokumentacije, potrebne za izvedbo izrednega strokovnega nadzora, ki jo mora predložiti nadzorovani član. Ta lahko v 15 dneh od prejema sklepa na zahtevo ali pobudo pisno odgovori.

(4)

Predsednik komisije, v primeru njegove izločitve pa komisija, s sklepom o imenovanju senata zadevo dodeli v delo senatu iz 5. člena tega akta.

(5)

V okviru izrednega strokovnega nadzora se pregleda delo, ki je predmet izrednega strokovnega nadzora.