na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 41-1682/1994, stran 2668 DATUM OBJAVE: 12.7.1994
VELJAVNOST: od 27.7.1994 / UPORABA: od 27.7.1994
RS 41-1682/1994
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 12.6.2002 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
1682. Pravilnik o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških
Na podlagi petega odstavka 14. člena zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94) izdaja minister za pravosodje, v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve in ministrom za finance
PRAVILNIK
o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških
o napredovanju zaposlenih na sodiščih, v državnih tožilstvih, v državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik podrobneje določa pogoje in postopek napredovanja zaposlenih na sodiščih, v državnih tožilstvih, državnem pravobranilstvu in v organih za postopek o prekrških (v nadaljnjem besedilu: zaposleni) v višji plačilni razred, razen sodnikov, državnih tožilcev, pomočnikov državnih tožilcev, državnih pravobranilcev, pomočnikov državnih pravobranilcev in sodnikov za prekrške.
2. člen
Na delovnem mestu lahko napreduje zaposleni, ki:
-
ima zahtevano stopnjo strokovne izobrazbe za delovno mesto, na katerega je razporejen,
-
izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
-
izpolni pogoje za napredovanja, določene z zakonom in tem pravilnikom.
3. člen
Z napredovanjem na delovnem mestu v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače kot je količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen.
Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki določeni z zakonom.
4. člen
Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ za pet plačilnih razredov.
5. člen
Zaposleni lahko napreduje po preteku najmanj treh let od prve zaposlitve oziroma od zadnjega napredovanja (v nadaljevanju: napredovalno obdobje). Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.
V obdobje iz prvega odstavka se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti. Pri tem se kot delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto ali višjo tarifno skupino.
V obdobje iz prvega odstavka se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju, daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil organ, in porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otroka, odsotnosti zaradi poklicne bolezni in zaradi poškodbe pri delu.
Izjemoma lahko zaposleni napreduje prej kot v treh letih, če izpolnjuje pogoje določene s tem pravilnikom.
6. člen
Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.
Izjemoma lahko zaposleni v primerih, določenih s tem pravilnikom, napreduje hkrati za največ dva plačilna razreda.
II. POGOJI ZA NAPREDOVANJE
7. člen
Pogoji za napredovanje so:
1.
dodatna funkcionalna znanja,
2.
interdisciplinarna usposobljenost delavca za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3.
samostojnost in zanesljivost pri delu,
4.
ustvarjalnost in
5.
nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem času.
Posamezni kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s točkami oziroma s pisno oceno.
8. člen
Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom za izobraževanje verificirane ustanove oziroma organizacije, izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, primerna glede na pristojnosti in naloge pravosodnih organov in, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje nalog na delovnem mestu ter niso predpisana kot pogoj za delovno mesto, in sicer:
– doktorat znanosti 250 – magisterij 150 – pravniški državni izpit 125 – specializacija po pridobljeni visoki strokovni izobrazbi 75 – specializacija po pridobljeni višji strokovni izobrazbi 50 – specializacija po pridobljeni srednji strokovni izobrazbi 25 – diploma o pridobitvi visoke strokovne izobrazbe 100 – diploma o pridobitvi višje strokovne izobrazbe 75 – diploma oziroma spričevalo o pridobitvi strokovne izobrazbe do vključno V. stopnje 50 – strokovni izpit, razen izpita po končani pripravniški dobi 50 – usposobljenost za delo po verificiranih programih – visoka izobrazba 75 – usposobljenost za delo po verificiranih programih – višja izobrazba 50 – usposobljenost za delo po verificiranih programih – srednja izobrazba 25 – certifikat o aktivnem znanju tujega jezika 50 – znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil s tečaji, seminarji
in usposabljanji v trajanju najmanj 8 pedagoških ur oziroma 1 dan brez preizkusa znanja 5 točk– znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil z 2- do 4-dnevnimi– obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter prilagajanje novim sredstvom za delo, če to znanje ni upoštevano v kriterijih iz prejšnje alinee 20
tečaji, seminarji in usposabljanji brez preizkusa znanja 10 točk – znanja in veščine, ki jih je zaposleni pridobil s 5- in večdnevnimi
tečaji, seminarji in usposabljanji brez preizkusa znanja 15 točk – v primerih, ko se tečaji, seminarji in usposabljanja zaključijo s
preizkusom znanja, se doda točkam iz petnajste, šestnajste in
sedemnajste alinee tega člena za opravljen preizkus znanja še 5 točk, s tem, da skupna vsota zbranih točk v napredovalnem obdobju po
petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti alinei tega člena ne sme preseči 100 točk.
9. člen
Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti predstavljajo prvine usposobljenosti za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti, in sicer:
točk – mentorstvo 20-50 – vodenje delovne skupine v okviru organa za izvedbo določene naloge 20 – vodenje delovne skupine izven organa za izvedbo določene naloge 30 – članstvo v delovni skupini v okviru organa za izvedbo določene naloge 10 – članstvo v delovni skupini izven organa za izvedbo določene naloge 15 – večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem delovnem mestu 20 – večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje vodje 40
10. člen
Kriteriji iz pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu predstavljajo prvine, ki pomenijo:
točk – strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju delovnih nalog 25 – ažurno opravljanje dela in korekten odnos pri delu s strankami 25 – samostojno in opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez potrebe po sprotnem preverjanju dela 25
11. člen
Kriteriji iz pogoja ustvarjalnosti predstavljajo oblike predlaganja ali izboljšanja obstoječih metod dela, strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področja v javnosti, aktivnosti, ki prispevajo k ugledu organa, vendar upravljanje takih nalog ni vsebovano v opisu delovnega mesta zaposlenega:
točk – vodenje seminarja ali strokovnega posveta znotraj organa 20 – vodenje seminarja ali strokovnega posveta izven organa 30 – aktivna udeležba (z referatom) na domačem posvetu ali seminarju 20 – aktivna udeležba (z referatom) na mednarodnem posvetu ali seminarju 40 – članstvo v izpitnih komisijah 40 – objavljen strokovni članek ali razprava 20 – strokovna knjiga 150 – prevod ali recenzija strokovnega članka ali knjige 20-40 – samoiniciativno in kvalitetno opravljanje dodatnih nalog 20 – prispevek k boljšemu delu organa ali ugledu organa v javnosti 20 – pomemben prispevek k učinkovitejšemu izvajanju nalog organa, k boljši organizaciji dela in k zmanjšanju stroškov poslovanja 30– sodelovanje v izobraževalnem sistemu organa in v sistemu– priprava strokovnega gradiva za interno uporabo 20-40
izpopolnjevanja ter usposabljanja 30 točk
12. člen
Delovno uspešnost za napredovanje oceni predstojnik organa na predlog vodje notranje organizacijske enote, pri čemer upošteva sprotne ocene delovne uspešnosti. Ocena se izdela v pisni obliki.
Ocena kriterija delovne uspešnosti je: podpovprečen, povprečen, nadpovprečen.
Zaposleni izpolnjuje pogoj delovne uspešnosti, če je v napredovalnem obdobju ocenjen najmanj z oceno povprečen.
13. člen