Sklep o zavrnitvi pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonov ter o zavrženju ustavne pritožbe zoper akte predsednika Državnega zbora in o zavrženju zahteve za odločitev o sporu o dopustnosti referenduma o uveljavitvi zakonov

2310. Sklep o zavrnitvi pobud za začetek postopka za oceno ustavnosti zakonov ter o zavrženju ustavne pritožbe zoper akte predsednika Državnega zbora in o zavrženju zahteve za odločitev o sporu o dopustnosti referenduma o uveljavitvi zakonov

Številka: U-I-85/16-15   
Up-398/16-9

Datum: 14. 7. 2016

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe ter v postopku odločanja o zahtevi v sporu o dopustnosti referenduma, ki jih je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije, Apače, ki ga zastopa Davor Ozmec, odvetnik v Mariboru, na seji 14. julija 2016  

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (Uradni list RS, št. 32/16), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 32/16), Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 32/16), Zakona o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16), Zakona o spremembah in dopolnitvah Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 33/16) in Zakona o varstvu pred diskriminacijo (Uradni list RS, št. 33/16) se zavrne.  

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 16.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo) se zavrne.  

Ustavna pritožba zoper akta predsednika Državnega zbora o nedoločitvi roka za zbiranje podpisov volivcev z dne 2. 5. 2016 in 5. 5. 2016 ter zoper akta predsednika Državnega zbora o predložitvi zakonov v razglasitev in objavo z dne 3. 5. 2016 in 6. 5. 2016 se zavrže.  

Zahteva za odločitev v sporu o dopustnosti referenduma o uveljavitvi zakonov iz 1. točke tega izreka se zavrže.  

Pobudnik izpodbija postopek sprejetja zakonov, navedenih v 1. točki izreka tega sklepa. Protiustavnost postopka njihovega sprejemanja utemeljuje z navedbo, da so bili zakoni razglašeni, čeprav naj se zakonodajni in z njim povezani referendumski postopek še ne bi končala. Z ustavno pritožbo izpodbija akta predsednika Državnega zbora (v nadaljevanju: predsednik DZ) o nedoločitvi roka za zbiranje podpisov volivcev z dne 2. 5. 2016 in 5. 5. 2016 ter akta predsednika DZ o predložitvi treh zakonov v razglasitev in objavo z dne 3. 5. 2016 in 6. 5. 2016. Zatrjuje, da bi moral predsednik DZ določiti rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma. Ker tega ni storil, naj bi kršil 39., 44. in 90. člen Ustave. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi (v nadaljevanju: ZRLI) naj ne bi urejal možnosti, da predsednik DZ ne bi določil roka za zbiranje podpisov, saj naj bi bila po ZRLI to njegova dolžnost. Nedoločitev roka naj bi v vsakem primeru pomenila opustitev dolžnega ravnanja po ZRLI in Ustavi, ki naj bi ga predsedniku DZ nalagala 16.a člen ZRLI in 90. člen Ustave. Predsednik DZ bi moral tudi v primeru morebitne zlorabe pravice ta rok razpisati. Pritožnik meni, da ima izpodbijana odločitev predsednika DZ naravo posamičnega akta, ki ima za posledico hud poseg v pravice pobudnika in v pravice podpisnikov pobude. Najbolj očitno protiustavna naj bi bila odločitev predsednika DZ, da pošlje zakone v razglasitev. Pobudnik meni, da bi moral na podlagi drugega odstavka II. razdelka Ustavnega zakona o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list št. 47/13 – v nadaljevanju: UZ90, 97, 99) predsednik DZ sprožiti postopek pred Ustavnim sodiščem in počakati s pošiljanjem zakonov v razglasitev do njegove končne odločitve. Meni, da je predsednik DZ s svojimi odločitvami kršil 2., 23., 25., 39., 44. in 90. člen Ustave. Predlaga, naj Ustavno sodišče do svoje končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih aktov predsednika DZ in izpodbijanih zakonov ter zadevo obravnava absolutno prednostno.

Pobudnik izpodbija 16.a člen ZRLI, ker naj ne bi urejal postopka ali pravnega sredstva, ki bi bilo na voljo pobudniku referenduma ali podpisnikom pobude volivcem za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma (v nadaljevanju pobuda volivcem za zbiranje podpisov) ali drugim volivcem, ki nameravajo v naslednji fazi s podpisom podpreti zahtevo za razpis referenduma. Zato naj bi vseboval protiustavno pravno praznino (2. člen Ustave). Ker naj bi bila tem osebam odvzeta možnost učinkovitega in hitrega sodnega varstva, naj bi bila ta ureditev v neskladju s 23. in 25. členom Ustave. Posledično naj bi bila odvzeta možnost zbiranja podpisov in glasovanja na referendumu, zaradi česar naj bi bila izpodbijana določba ZRLI tudi v neskladju s 44. in 90. členom Ustave ter 10. členom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju: EKČP). Pobudnik zatrjuje, da bi moral imeti pobudnik referenduma zagotovljeno sodno varstvo, ki naj bi bilo učinkovito le v primeru, če bi bilo zagotovljeno pred objavo zakona.

Predsednik DZ ni določil roka za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma, ker je ocenil, da dotedanje ravnanje predstavnikov pobudnika referenduma vsebuje elemente, ki kažejo na zlorabo pravice do pobude volivcem za razpis referenduma. Iz tega ravnanja naj bi izhajale objektivne okoliščine, ki naj bi kazale na to, da namen pobudnika ni bil zbrati štirideset tisoč podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis referenduma in vložiti zahtevo za razpis referenduma. Predsednik DZ je ugotovil, da pobudnik referenduma oziroma njegovi predstavniki ne med posameznimi zakonodajnimi postopki ne v javnih izjavah, povezanih z vlaganjem pobud volivcem za zbiranje podpisov, niso pojasnili, katere določbe zakonov naj bi bile v škodo državljanov, temveč so le pavšalno navajali spornost oziroma dvoumnost zakonov, ki jih je sprejel Državni zbor. Predsednik DZ je upošteval tudi številčnost pobud volivcem za zbiranje podpisov in ponavljanje vlaganja teh pobud v krajšem časovnem obdobju, umik dveh pobud volivcem za zbiranje podpisov v kratkem času po začetku zbiranja podpisov, vsebinsko nepovezanost med zakoni, zoper katere se vlagajo pobude volivcem za zbiranje podpisov za vložitev zahteve za razpis referenduma, in vsebinsko nepovezanost med vsebino zakonov ter nameni, cilji in nalogami pobudnika referenduma, kot so opredeljene v 3. členu Statuta Sindikata delavcev migrantov Slovenije. Upošteval je tudi javne izjave predstavnikov pobudnika referenduma v medijih, najprej o tem, da vlagajo pobude volivcem za zbiranje podpisov kot obliko državljanske nepokorščine, ker Vlada nima posluha za urejanje njihovega položaja, ki ni v povezavi s temi zakoni, temveč z zakonom, ki ureja dohodnino, kasneje pa, da so izpodbijani zakoni v škodo državljanom, zaradi česar se bodo vlaganja pobud volivcem za zbiranje podpisov posluževali do nadaljnjega. Na podlagi vsega navedenega je predsednik DZ ocenil, da dejanski namen vlaganja pobud volivcem za zbiranje podpisov, vloženih 25. 4. 2016 in 28. 4. 2016, ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev (44. člen Ustave) oziroma preprečitev uveljavitve zakonov, kar je cilj zavrnitvenega zakonodajnega referenduma (90. člen Ustave), temveč da so podane objektivne okoliščine, ki pomenijo zlorabo pravice do referenduma.