Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BDEIDOD)

OBJAVLJENO V: Uradni list RS (mednarodne) 22-131/2006, stran 1712 DATUM OBJAVE: 12.12.2006

VELJAVNOST: od 19.12.2006 / UPORABA: od 19.12.2006

RS (mednarodne) 22-131/2006

Verzija 4 / 4

Čistopis se uporablja od 30.7.2012 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 19.2.2026: AKTUALEN.

Časovnica

Na današnji dan, 19.2.2026 je:

  • ČISTOPIS
  • AKTUALEN
  • UPORABA ČISTOPISA
  • OD 30.7.2012
    DO nadaljnjega
Format datuma: dan pika mesec pika leto, na primer 20.10.2025
  •  
  • Vplivi
  • Čistopisi
rev
fwd
131. Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BDEIDOD)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z 
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BDEIDOD)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BDEIDOD), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. novembra 2006.
001-22-198/06
Ljubljana, dne 8. decembra 2006
dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N    
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BDEIDOD)

1. člen

Ratificira se Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisan 3. maja 2006 v Ljubljani.

2. člen

Sporazum se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi(*1):
S P O R A Z U M
MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN ZVEZNO REPUBLIKO NEMČIJO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
Republika Slovenija
in
Zvezna republika Nemčija
sta se v želji, da bi spodbudili medsebojne gospodarske odnose z odpravo davčnih ovir,
sporazumeli:

1. člen

Osebe, za katere se uporablja sporazum
Ta sporazum se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.

2. člen

Davki, za katere se uporablja sporazum
1) Ta sporazum se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu države pogodbenice, zvezne dežele ali politične enote ali lokalne oblasti te države, ne glede na način njihove uvedbe.
2) Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin, davki na skupne zneske mezd ali plač, ki jih plačujejo podjetja, ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3) Obstoječi davki, za katere se uporablja ta sporazum, so zlasti:

a)

v Zvezni republiki Nemčiji:
davek od dohodka (Einkommensteuer),
davek od dobička pravnih oseb (Körperschaftsteuer),
davek od dohodka iz poslovanja (Gewerbesteuer) in
davek od premoženja (Vermögensteuer),
vključno z njihovimi dodatki
(v nadaljevanju "nemški davek");

b)

v Republiki Sloveniji:
davek od dobička pravnih oseb,
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički ter dohodkom iz nepremičnin in premičnin (dohodnina), in
davek od premoženja
(v nadaljevanju "slovenski davek").
4) Sporazum se uporablja tudi za enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa sporazuma dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic – če je to potrebno za uporabo sporazuma – drug drugega uradno obvestita o spremembah njunih davčnih zakonodaj.

3. člen

Splošna opredelitev izrazov
1) V tem sporazumu, razen če sobesedilo ne zahteva drugače:

a)

izraza "država pogodbenica" in "druga država pogodbenica" pomenita ozemlje Republike Slovenije ali Zvezne republike Nemčije, kot zahteva sobesedilo, in tudi območje morskega dna, njegovo podzemlje in morje nad njim ob teritorialnem morju, nad katerim zadevna država izvaja suverene pravice in jurisdikcijo v skladu z mednarodnim pravom in svojo notranjo zakonodajo za namene raziskovanja, izkoriščanja, ohranjanja in upravljanja živih in neživih naravnih virov;

b)

izraz "oseba" pomeni posameznika in družbo ter katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;

c)

izraz "družba" pomeni katero koli pravno osebo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot pravna oseba;

d)

izraza "podjetje države pogodbenice" in "podjetje druge države pogodbenice" pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, ali podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;

e)

izraz "mednarodni promet" pomeni prevoz z ladjo ali letalom, ki ga opravlja podjetje s sedežem dejanske uprave v državi pogodbenici, razen če se z ladjo ali letalom ne opravljajo prevozi samo med kraji v drugi državi pogodbenici;

f)

izraz "državljan" pomeni:

aa)

za Zvezno republiko Nemčijo
katerega koli Nemca v smislu Temeljnega zakona Zvezne republike Nemčije in pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje Zvezne republike Nemčije;

bb)

za Republiko Slovenijo
posameznika, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, in pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerega status izhaja iz veljavne zakonodaje Republike Slovenije;

g)

izraz "pristojni organ" pomeni:

aa)

v Zvezni republiki Nemčiji Zvezno ministrstvo za finance ali pooblaščeni organ tega ministrstva;

bb)

v Republiki Sloveniji Ministrstvo za finance ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva.
2) Kadar koli država pogodbenica uporabi sporazum, ima kateri koli izraz, ki v njem ni opredeljen, razen če sobesedilo ne zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se sporazum uporablja, pri čemer kateri koli pomen po davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.

4. člen

Rezident
1) V tem sporazumu izraz "rezident države pogodbenice" pomeni osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in vključuje tudi to državo, zvezno deželo in katero koli politično enoto ali lokalno oblast te države. Ta izraz pa ne vključuje osebe, ki je dolžna v tej državi plačevati davke samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali od premoženja v njej.
2) Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi tako:

a)

šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);

b)

če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;

c)

če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;

d)

če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3) Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je rezident države, v kateri ima sedež dejanske uprave.
4) Osebna družba se šteje za rezidenta države pogodbenice, v kateri ima sedež dejanske uprave. Vendar pa se 6. do 22. člen tega sporazuma uporabljajo samo za dohodek ali premoženje osebne družbe, ki je obdavčeno v državi pogodbenici, za katere rezidenta se šteje.

5. člen

Stalna poslovna enota
1) V tem sporazumu izraz "stalna poslovna enota" pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno poteka poslovanje podjetja.
2) Izraz "stalna poslovna enota" še posebej vključuje:

a)

sedež uprave,

b)

podružnico,

c)

pisarno,

d)

tovarno,

e)

delavnico in

f)

rudnik, nahajališče nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3) Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot dvanajst mesecev.
4) Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz "stalna poslovna enota" ne vključuje:

a)

uporabe prostorov samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;

b)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za skladiščenje, razstavljanje ali dostavo;

c)

vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za predelavo, ki jo opravi drugo podjetje;

d)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za nakup dobrin ali blaga za podjetje ali zbiranje informacij za podjetje;

e)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za opravljanje kakršne koli druge pripravljalne ali pomožne dejavnosti za podjetje;

f)

vzdrževanja stalnega mesta poslovanja samo za kakršno koli kombinacijo dejavnosti, omenjenih v pododstavkih a) do e), če je splošna dejavnost stalnega mesta poslovanja, ki je posledica te kombinacije, pripravljalna ali pomožna.
5) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka, kadar oseba – ki ni zastopnik z neodvisnim statusom, za katerega se uporablja šesti odstavek – deluje v imenu podjetja ter ima in običajno uporablja v državi pogodbenici pooblastilo za sklepanje pogodb v imenu podjetja, se za to podjetje šteje, da ima stalno poslovno enoto v tej državi v zvezi z dejavnostmi, ki jih ta oseba prevzame za podjetje, razen če dejavnosti te osebe niso omejene na tiste iz četrtega odstavka, zaradi katerih se to stalno mesto poslovanja po določbah tega odstavka ne bi štelo za stalno poslovno enoto, če bi se opravljale prek stalnega mesta poslovanja.
6) Ne šteje se, da ima podjetje stalno poslovno enoto v državi pogodbenici samo zato, ker opravlja posle v tej državi prek posrednika, splošnega komisionarja ali katerega koli drugega zastopnika z neodvisnim statusom, če te osebe delujejo v okviru svojega rednega poslovanja.
7) Dejstvo, da družba, ki je rezident države pogodbenice, nadzoruje družbo, ki je rezident druge države pogodbenice ali opravlja posle v tej drugi državi (prek stalne poslovne enote ali drugače) ali je pod nadzorom take družbe, samo po sebi še ne pomeni, da je ena od družb stalna poslovna enota druge.

6. člen

Dohodek iz nepremičnin
1) Dohodek rezidenta države pogodbenice, ki izhaja iz nepremičnin (vključno z dohodkom iz kmetijstva ali gozdarstva), ki so v drugi državi pogodbenici, se lahko obdavči v tej drugi državi.
2) Izraz "nepremičnine" ima pomen, ki ga ima po pravu države pogodbenice, v kateri je ta nepremičnina. Izraz vedno vključuje premoženje, ki je sestavni del nepremičnin, živino in opremo, ki se uporablja v kmetijstvu in gozdarstvu, pravice, za katere se uporabljajo določbe splošnega prava v zvezi z zemljiško lastnino, užitek na nepremičninah in pravice do spremenljivih ali stalnih plačil kot odškodnino za izkoriščanje ali pravico do izkoriščanja nahajališč rude, virov ter drugih naravnih bogastev; ladje in letala se ne štejejo za nepremičnine.
3) Določbe prvega odstavka se uporabljajo za dohodek, dosežen z neposredno uporabo, dajanjem v najem ali katero koli drugo obliko uporabe nepremičnine.
4) Določbe prvega in tretjega odstavka se uporabljajo tudi za dohodek iz nepremičnin podjetja in za dohodek iz nepremičnin, ki se uporabljajo za opravljanje samostojnih osebnih storitev.

7. člen

Poslovni dobiček
1) Dobiček podjetja države pogodbenice se obdavči samo v tej državi, razen če podjetje ne posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej. Če podjetje posluje, kot je prej omenjeno, se lahko dobiček podjetja obdavči v drugi državi, vendar samo toliko dobička, kot se pripiše tej stalni poslovni enoti.
2) Ob upoštevanju določb tretjega odstavka, kadar podjetje države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici prek stalne poslovne enote v njej, se v vsaki državi pogodbenici tej stalni poslovni enoti pripiše dobiček, za katerega bi se lahko pričakovalo, da bi ga imela, če bi bila različno in ločeno podjetje, ki opravlja enake ali podobne dejavnosti pod istimi ali podobnimi pogoji ter povsem neodvisno posluje s podjetjem, katerega stalna poslovna enota je.
3) Pri določanju dobička stalne poslovne enote je dovoljeno odšteti stroške, ki nastanejo za namene stalne poslovne enote, vključno s poslovodnimi in splošnimi upravnimi stroški, ki so tako nastali bodisi v državi, v kateri je stalna poslovna enota, ali drugje.
4) Če se v državi pogodbenici dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, običajno določi na podlagi porazdelitve vsega dobička podjetja na njegove dele, nič v drugem odstavku tej državi pogodbenici ne preprečuje določiti obdavčljivega dobička z običajno porazdelitvijo; sprejeta metoda porazdelitve pa mora biti taka, da je rezultat v skladu z načeli tega člena.
5) Stalni poslovni enoti se ne pripiše dobiček samo zato, ker ta stalna poslovna enota nakupuje dobrine ali blago za podjetje.
6) Za namene prejšnjih odstavkov tega člena se dobiček, ki se pripiše stalni poslovni enoti, vsako leto določi po isti metodi, razen če ni upravičenega in zadostnega razloga za nasprotno.
7) Kadar dobiček vključuje dohodkovne postavke, ki so posebej obravnavane v drugih členih tega sporazuma, določbe tega člena ne vplivajo na določbe tistih členov.

8. člen

Pomorski in letalski prevoz
1) Dobiček iz opravljanja ladijskih ali letalskih prevozov v mednarodnem prometu se obdavči samo v državi pogodbenici, v kateri je sedež dejanske uprave podjetja.
2) Če je sedež dejanske uprave ladjarskega podjetja na ladji, se šteje, da je v državi pogodbenici, v kateri ima ladja matično pristanišče, ali če nima takega matičnega pristanišča, v državi pogodbenici, katere rezident je ladijski prevoznik.