Obrtni zakon

1856. Obrtni zakon

Na podlagi 3. točke 379. člena ustave Socialistične republike Slovenije izdaja Predsedstvo Socialistične republike Slovenije

U K A Z
o razglasitvi obrtnega zakona

Razglaša se obrtni zakon, ki ga je sprejela Skupščina Socialistične republike Slovenije na sejah Zbora združenega dela in Zbora občin dne 28. septembra 1988, v skladu s stališči Družbenopolitičnega zbora, ki jih je sprejel na seji dne 28. septembra 1988.

Št. 0100-157/88

Ljubljana, dne 28. septembra 1988.

Predsednik Janez Stanovnik l. r.

O B R T N I
Z A K O N

I. TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

(1)

Delovni ljudje lahko s samostojnim osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo obrtno, gostinsko, turistično, prometno, kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost, trgovino na drobno, intelektualne storitve gospodarskega značaja ter druge dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dejavnosti), katerih opravljanje ni prepovedano z zakonom.

(2)

Ta zakon in drugi zakoni določajo pogoje za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena.

2. člen

(1)

Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom in sredstvi, ki so lastnina občanov (v nadaljnjem besedilu: samostojni obrtniki), zagotavljajo razvoj svoje dejavnosti na podlagi svojega dela in sredstev ter z medsebojnim poslovnim sodelovanjem in z združevanjem svojega dela in sredstev z delom in sredstvi drugih samostojnih obrtnikov, kot tudi s sodelovanjem z organizacijami združenega dela in drugimi oblikami povezovanja v združeno delo in tako, da v svojem, skupnem in splošnem družbenem interesu zagotavljajo usklajevanje dela, medsebojno delitev dela in skupno planiranje ter večanje produktivnosti svojega in celotnega družbenega dela.

(2)

Samostojni obrtniki imajo na podlagi svojega dela načeloma enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice in obveznosti, kot jih imajo delavci v združenem delu z družbenimi sredstvi.

3. člen

(1)

V sistem samoupravno združenega dela se povezujejo samostojni obrtniki s tem, da na podlagi skupnih interesov ter po načelu prostovoljnosti in enakopravnosti združujejo svoje delo in delovna sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ter tako, da neposredno ali po zadrugah trajneje ali začasno sodelujejo z organizacijami združenega dela v različnih oblikah poslovnega sodelovanja kot tudi tako, da s pogodbo ali samoupravnim sporazumom urejajo medsebojne pravice in obveznosti z drugimi družbenimi pravnimi osebami in samoupravno organiziranimi uporabniki njihovih proizvodov in storitev.

(2)

Samostojni obrtniki oziroma delovni ljudje, ki imajo namen samostojno opravljati dejavnost z osebnim delom, s sredstvi, ki so lastnina občanov, lahko z ustanavljanjem pogodbenih organizacij združenega dela združujejo svoje delo in sredstva z delom drugih delavcev in z družbenimi sredstvi, na način in pod pogoji, ki jih določa zakon.

(3)

Samostojni obrtniki, ki združujejo svoje delo in sredstva v zadruge ali druge oblike združevanja ali se neposredno ali po zadrugah, v proizvodnji ali prometu blaga in storitev povezujejo z organizacijami združenega dela in z njimi trajneje sodelujejo, imajo na podlagi svojega dela v načelu enak družbenoekonomski položaj in v osnovi enake pravice, obveznosti in odgovornosti kot delavci v organizacijah združenega dela, odvisno od stopnje združenosti dela in sredstev ter lastnega prispevka k ustvarjanju in povečanju dohodka.

4. člen

V vseh organizacijskih oblikah združevanja dela in sredstev, po tem zakonu se primerno uporabljajo predpisi o upravljanju, poslovanju in odgovornosti organizacij združenega dela ter o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev, če z zakonom ni drugače določeno.

5. člen

(1)

Samostojni obrtniki lahko sami ali s člani družinskega gospodinjstva opravljajo dejavnost tudi kot delo na domu, kadar narava dela ne terja poslovnih prostorov v smislu prvega in četrtega odstavka 11. člena.

(2)

S člani družinskega gospodinjstva po tem zakonu so mišljeni zakonec, oseba, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih z njo izenačena, otroci, posvojenci, posvojitelji in starši.

6. člen

(1)

Samostojni obrtnik lahko pri opravljanju dejavnosti uporablja dopolnilno delo drugih oseb v številu, ki ga določa ta zakon.

(2)

Samostojni obrtniki lahko pri opravljanju dejavnosti brez omejitve uporablja delo članov svojega družinskega gospodinjstva in z njimi sklene delovno razmerje v skladu s kolektivno pogodbo.

(3)

Delavci iz prvega in drugega odstavka tega člena imajo pravico do sredstev za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge pravice, ki jim zagotavljajo materialno in socialno varnost, kot tudi ustrezne obveznosti v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.

(4)

Delavcem, ki opravljajo dopolnilno delo v obratovalnici samostojnega obrtnika, pripadajo v skladu z načelom delitve po delu in po merilih pogodbe o delovnem razmerju, sklenjene na podlagi kolektivne pogodbe, osebni dohodki in druga nadomestila, ki so sorazmerna z uspehom njihovega dela in z njihovim osebnim prispevkom k uspehu in razvoju obratovalnice, ki so ga dali s svojim skupnim, živim in minulim delom v njej.

(5)

Sredstva za skupno porabo, ki sicer pripadajo delavcem v organizacijah združenega dela, se zagotavljajo delavcem iz prejšnjega odstavka tega člena po določbah kolektivne pogodbe.

(6)

Dopolnilnega dela drugih delavcev ni mogoče uporabljati na način in pod pogoji, ki bi omogočali prilaščanje presežnega dela teh delavcev.

7. člen

(1)

Samostojnim obrtnikom je zajamčena lastninska pravica na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih.

(2)

S sredstvi iz prejšnjega odstavka tega člena so mišljena denarna sredstva, materialne pravice in stvari. Denarna sredstva sestavljajo tudi sredstva obračunane amortizacije.

(3)

Samostojni obrtnik, ki ločeno vodi denarna sredstva in poslovanje obratovalnice, vodi to preko žiro računa in blagajne obratovalnice, pod pogoji in na način, ki ga predpiše izvršni svet Skupščine SR Slovenije.

(4)

Pri ugotavljanju davčnih in drugih družbenih obveznosti se samostojnemu obrtniku upošteva samo dejanska stopnja izkoriščenosti in ekonomske učinkovitosti uporabe delovnih sredstev in poslovnih prostorov, oboje v skladu z družbeno določenimi merili.

(5)

Promet s poslovnimi prostori ureja zakon.

(6)

Samostojni obrtnik, ki združi svoje delo in sredstva v pogodbeni organizaciji združenega dela, obdrži lastninsko pravico na delovnih sredstvih in poslovnih prostorih v mejah in pod pogoji, ki jih določa ta zakon.

8. člen

(1)

S samostojnim osebnim delom po tem zakonu je mogoče opravljati vse dejavnosti oziroma dela iz posamezne dejavnosti, ki niso prepovedana z zakonom.

(2)

Samostojni obrtnik lahko opravlja eno ali več dejavnosti, če izpolnjuje zanje predpisane pogoje sam ali eden od delavcev, ki so pri njem zaposleni.

9. člen

V okviru dejavnosti iz prejšnjega člena tega zakona lahko opravlja samostojni obrtnik vsa storitvena in proizvodna dela. V okviru teh dejavnosti lahko opravlja tudi vse intelektualne storitve, ki sodijo v obseg posamezne dejavnosti, ali pa le posamezna dela iz določene dejavnosti.

10. člen

(1)

Za opravljanje dejavnosti ustanovi samostojni obrtnik obratovalnico, v kateri opravlja eno ali več dejavnosti, za katere izpolnjuje predpisane pogoje, in sicer:

-

obrtno delavnico;

-

gostinski obrat;

-

poslovalnico za opravljanje prevozov s plovnimi objekti v pomorski in notranji plovbi;

-

poslovalnico za opravljanje prevozov z motornimi vozili v cestnem prometu;

-

prodajalno za prodajo na drobno;

-

biro, ipd.

(2)

Obratovalnico lahko ustanovi, kdor ima predpisano strokovno izobrazbo oziroma z delom pridobljene delovne izkušnje ter potrebna delovna sredstva, če je to predpisano kot pogoj za opravljanje posamezne dejavnosti in če izpolnjuje druge, z zakonom določene pogoje.

(3)

Samostojni obrtnik ima lahko samo eno obratovalnico.

11. člen

(1)

Obratovalnica mora imeti poslovni sedež in poslovne prostore. Poslovni prostori niso potrebni, kadar jih narava dela ne terja ali če se delo opravlja na terenu oziroma v poslovnih prostorih naročnika ali kooperanta.

(2)

Poslovni sedež je v kraju oziroma v občini, kjer so poslovni prostori, v katerih se opravlja dejavnost, za katero je izdano dovoljenje.

(3)

Poslovni prostori iz prejšnjega odstavka tega člena so lahko v več fizično ločenih prostorih na območju občine, v kateri je poslovni sedež samostojnega obrtnika ali na območju druge občine.

(4)

Če narava dela ne terja poslovnih prostorov, je poslovni sedež obratovalnice v kraju, kjer ima samostojni obrtnik svoje stalno prebivališče.

(5)

Delovni ljudje lahko opravljajo dejavnosti tudi v najetih poslovnih prostorih ali v posameznih prostorih v stanovanju v skladu s predpisi o stanovanjskih razmerjih, ki se nanašajo na opravljanje dovoljene dejavnosti.

12. člen

(1)

Tehnični predpisi in predpisi o varstvu pri delu, sanitarni predpisi ter predpisi o uporabi poslovnih prostorov in delovnih sredstev, kot so zgradbe, stroji, naprave in podobno, ki veljajo za opravljanje dejavnosti v organizacijah združenega dela, se uporabljajo tudi za poslovne prostore, delovna sredstva ter opremo, ki služijo za opravljanje dejavnosti po tem zakonu.

(2)

Šteje se, da poslovni prostor in oprema ustrezata predpisom iz prejšnjega odstavka tega člena tudi, če se glede na naravo dela in število oseb, ki delajo v prostorih, lahko z ustreznimi napravami (klimatska naprava, ustrezna osvetlitev in druga tehnična sredstva) in z organizacijsko tehnološkimi postopki zagotovijo ustrezni pogoji dela.

13. člen

(1)

Obratovalnico v kateri bo trajno ali sezonsko opravljal svojo dejavnost, lahko ustanovi samostojni obrtnik na podlagi dovoljenja pristojnega občinskega upravnega organa.

(2)

Dovoljenje za ustanovitev obratovalnice in za opravljanje dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: obrtno dovoljenje) izda pristojni upravni organ občine, v kateri bo poslovni prostor oziroma sedež obratovalnice, na zahtevo stranke.

(3)

Če namerava samostojni obrtnik ustanoviti obratovalnico zunaj območja občine svojega stalnega prebivališča, mora k prošnji za izdajo obrtnega dovoljenja priložiti potrdilo občine, v kateri stalno prebiva, da nima obratovalnice. V takem primeru pristojni občinski upravni organ obvesti o izdaji obrtnega dovoljenja občino, v kateri samostojni obrtnik stalno prebiva.

(4)

Dovoljenje za uporabo poslovnih prostorov izven občine, v kateri ima samostojni obrtnik sedež obratovalnice, izda pristojni upravni organ občine, v kateri je tak dislociran poslovni prostor in o tem obvesti občino, v kateri je sedež obratovalnice.

14. člen

(1)

Obrtno dovoljenje se izda, če prosilec izpolnjuje predpisane pogoje, najpozneje v petnajstih dneh, ko je izročil pristojnemu občinskemu upravnemu organu pravilno sestavljeno zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja in dokaze o izpolnjevanju pogojev.

(2)

V dovoljenju pristojni občinski upravni organ navede dejavnost in dela, ki jih bo opravljal samostojni obrtnik.

15. člen

Če samostojni obrtnik preneha opravljati dejavnost, mora v petnajstih dneh po prenehanju predložiti obrtno dovoljenje pristojnemu občinskemu upravnemu organu, ki mu ga je izdal, da na njem označi, da je prenehalo veljati.

16. člen

Obrtnega dovoljenja ni mogoče prenesti na drugega.

17. člen

(1)

Obratovalnico mora voditi in v njej osebno delati tisti, ki mu je bilo izdano obrtno dovoljenje.

(2)

Samostojni obrtnik iz prejšnjega odstavka tega člena odgovarja za zakonitost dela obratovalnice in za zakonitost dela pri njem zaposlenih delavcev.

18. člen

(1)

Obratovalnica posluje s polnim imenom samostojnega obrtnika in z navedbo dejavnosti (firma). Firmi je lahko dodano simbolično ime. Firma obratovalnice ne sme vsebovati izrazov, ki so neznani v jezikih narodov Jugoslavije, v katerih se firma glasi.

(2)

Iz navedbe dejavnosti mora biti razvidno, s kakšnimi deli se samostojni obrtnik ukvarja, oziroma v katero vrsto dejavnosti spada njegov predmet poslovanja.

(3)

Poslovni prostor oziroma poslovni sedež ter motorno vozilo in plovno sredstvo morajo biti ustrezno označeni s firmo.

(4)

Po prejšnjem odstavku tega člena mora biti označeno tudi stanovanje v katerem se opravlja dejavnost.

19. člen

(1)

Samostojni obrtnik lahko prodaja izdelke in storitve občanom, organizacijam združenega dela in drugim pravnim osebam. Z organizacijami združenega dela in drugimi pravnimi osebami lahko sklepa samoupravne sporazume oziroma pogodbe o opravljanju dejavnosti za njihove potrebe, in sicer kot začasnem ali trajnejšem poslovnem sodelovanju.

(2)

Cene storitev in izdelkov, ki jih samostojni obrtnik prodaja subjektom iz prejšnjega odstavka tega člena, morajo biti razvidne iz cenika, ki mora biti na vidnem mestu v obratovalnici samostojnega obrtnika. Če narava dela ne zahteva poslovnega prostora ali se delo opravlja izven obratovalnice, mora biti cenik na vpogled.

20. člen

(1)

Samostojni obrtniki, ki neposredno ali po zadrugi, temeljni organizaciji kooperantov ali drugi obliki združevanja, združujejo svoje delo in delovna sredstva v odnosih trajnejšega sodelovanja z organizacijo združenega dela, sklenejo z delavci v tej organizaciji samoupravni sporazum ali pogodbo o tem sodelovanju, s katerim uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.

(2)

Samostojni obrtniki, ki trajneje sodelujejo z organizacijo združenega dela, odločajo v okviru tega sodelovanja enakopravno z delavci organizacije združenega dela o skupnih zadevah in soodločajo o delitvi, skupaj ustvarjenega dohodka in so pri njem udeleženi glede na to, koliko so k njemu prispevali.

21. člen

(1)

Samostojni obrtniki, ki začasno in brez skupnega rizika sodelujejo z zadrugo oziroma z organizacijo združenega dela, uveljavljajo svoje pravice v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v zadrugo in z njenim statutom oziroma s samoupravnim sporazumom in statutom organizacije združenega dela.

(2)

Medsebojna razmerja iz prejšnjega odstavka tega člena ureja pogodba, ki jo sklene samostojni obrtnik z zadrugo oziroma s temeljno ali drugo organizacijo združenega dela v skladu z načeli, ki veljajo za združevanje samostojnih obrtnikov v zadruge oziroma za trajnejše sodelovanje z organizacijo združenega dela.

22. člen

Samostojni obrtniki, občinska obrtna združenja, zadruge, zadružna zveza, organizacije kooperantov in druge oblike organiziranja se v skladu z zakonom združujejo v združenja in gospodarske zbornice.

II. POGODBENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA

1. Splošne določbe

23. člen

(1)

Samostojni obrtnik ali delovni človek, ki ima namen samostojno opravljati dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, in izpolnjuje pogoje iz 1., 4., 5., 6., 7. točke 89. člena tega zakona, lahko za. uveljavljanje svojih ustvarjalnih sposobnosti in krepitev materialne podlage za opravljanje dejavnosti v svojem in splošnem družbenem interesu združuje svoje delo in sredstva ob skupnem riziku z delom drugih delavcev in z družbenimi sredstvi v pogodbeno organizacijo združenega dela (v nadaljnjem besedilu: pogodbena organizacija).

(2)

V pogodbeni organizaciji veljajo v skladu z zakonom v načelu enaki samoupravni družbenoekonomski odnosi, enaki splošni pogoji poslovanja in enaki pogoji za opravljanje dejavnosti kot v organizacijah združenega dela.

24. člen

(1)

Samostojni obrtnik ali delovni čovek iz prejšnjega člena tega zakona sme združiti svoje delo in sredstva samo v eno pogodbeno organizacijo.

(2)

Pogodbena organizacija se lahko ustanovi za dejavnosti, ki jih je mogoče s samostojnim osebnim delom opravljati po tem zakonu.

25. člen

(1)

Samostojni obrtnik ali delovni človek iz 23. člena tega zakona, ki združi svoje delo in sredstva v pogodbeno organizacijo, ima pravico voditi poslovanje v tej organizaciji v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi (v nadaljnjem besedilu: poslovodja).

(2)

Če ustanovitelj pogodbene organizacije ne uveljavi pravice voditi pogodbeno organizacijo, jo lahko v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi vodi drug delavec, ki ima izobrazbo, določeno v ustanovitveni pogodbi oziroma samoupravnem splošnem aktu pogodbene organizacije, razen če po določbah zakona o združenem delu ne more biti imenovan za individualnega poslovodnega organa.

(3)

Samostojni obrtniki in drugi delovni ljudje iz 23. člena tega zakona, ki združujejo svoje delo in sredstva v pogodbeno organizacijo po prvem in drugem odstavku 27. člena tega zakona, lahko s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije določijo, kdo izmed njih bo poslovodja oziroma lahko oblikujejo kolegijski poslovodni organ.

(4)

Poslovodja odgovarja za zakonitost dela pogodbene organizacije.

26. člen

Pri uresničevanju pravic in dolžnosti iz prvega in četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona ima poslovodja oziroma kolegijski poslovodni organ pravice, obveznosti in odgovornosti, ki jih ima individualni ali kolegijski poslovodni organ organizacije združenega dela, če ni zaradi posebnih pogojev poslovanja, upravljanja in odgovornosti s pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanimi predpisi drugače določeno.

27. člen

(1)

Svoje delo in sredstva lahko združi z delom drugih delavcev v pogodbeni organizaciji več samostojnih obrtnikov ali delovnih ljudi iz 23. člena tega zakona, pri čemer pa delež vrednosti združenih sredstev posameznika ne more biti manjši od deset odstotkov skupne vrednosti tako združenih sredstev.

(2)

Samostojni obrtnik ali delovni človek iz 23. člena tega zakona, lahko združi svoje delo in sredstva v pogodbeno organizacijo iz prejšnjega odstavka tega člena le, če sam s polnim delovnim časom dela v tej organizaciji.

(3)

Medsebojna razmerja uredijo samostojni obrtniki ali drugi delovni ljudje iz prejšnjih odstavkov tega člena s posebno pogodbo, ki je sestavni del pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije.

28. člen

Del sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije lahko zagotovijo organizacije združenega dela po načelih, ki veljajo za združevanje dela in sredstev organizacij združenega dela.

29. člen

Del sredstev za ustanovitev in začetek dela pogodbene organizacije lahko zagotovijo družbenopolitične skupnosti, samoupravne interesne skupnosti, banke ter druge družbene pravne osebe, da uresničijo svoje cilje in naloge.

30. člen

Pogodbena organizacija odgovarja za svoje obveznosti z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolaga in z združenimi sredstvi, na katerih ima lastninsko pravico poslovodja ali drug delovni človek iz 27. člena tega zakona.

2. Ustanovitev pogodbene organizacije

31. člen

(1)

Pogodbo o ustanovitvi pogodbene organizacije (v nadaljnjem besedilu: ustanovitvena pogodba) skleneta poslovodja in pooblaščeni predstavnik Gospodarske zbornice Slovenije.

(2)

Če so pri poslovodji zaposleni delavci, sodelujejo ti pri ustanavljanju pogodbene organizacije s tem, da obravnavajo ustanovitveno pogodbo in posredujejo svoja mnenja podpisnicam te pogodbe pred njeno sklenitvijo.

(3)

Ustanovitvena pogodba se sklene, če so izpolnjeni pogoji za opravljanje dejavnosti, za poslovanje in vodenje organizacije in če sredstva, ki jih poslovodja združi v pogodbeno organizacijo ali ki jih zagotovijo organizacije združenega dela oziroma družbenopolitične skupnosti, banke ter druge družbene pravne osebe, omogočajo pogodbeni organizaciji, da bo lahko opravljala svojo dejavnost.

(4)

Pri oceni pogojev za opravljanje dejavnosti po prejšnjem odstavku tega člena se upoštevata dosedanje delo in poslovanje obratovalnice samostojnega obrtnika. Če se namerava v pogodbeni organizaciji povečati obseg poslovanja oziroma razširiti dejavnost še na druge dejavnosti ali če zagotavlja del sredstev za ustanovitev in začetek dela družbena pravna oseba ali če poslovodja dotlej ni samostojno opravljal iste dejavnosti, je treba k pogodbi priložiti program dela in razvoja organizacije, ki omogoča presojo upravičenosti gospodarske naložbe.

(5)

Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka tega člena za ustanovitev pogodbene organizacije, so podpisnice dolžne v tridesetih dneh od prejema predloga ustanovitveno pogodbo podpisati.

(6)

Če katera od podpisnic ustanovitvene pogodbe ne podpiše v roku iz prejšnjega odstavka tega člena, se sporno vprašanje predloži sodišču združenega dela.

32. člen

(1)

Ustanovitvena pogodba se sklene v pismeni obliki.

(2)

Ustanovitvena pogodba vsebuje zlasti: firmo, sedež in dejavnost pogodbene organizacije, znesek oziroma vrednost sredstev, ki jih poslovodja združi v pogodbeno organizacijo; znesek oziroma vrednost sredstev, ki jih zagotovi družbena pravna oseba, pravice in obveznosti poslovodje in združitve dela in sredstev; pravice in obveznosti združenih delavcev iz dela z družbenimi sredstvi; osnove in merila za ugotavljanje in način izplačevanja dela dohodka iz lastninske pravice na sredstvih, ki jih je združil; način in roke za izplačilo vrednosti oziroma za vrnitev sredstev, ki jih je poslovodja združil v pogodbeni organizaciji ter odgovornost pogodbene organizacije za obveznosti do drugih.

(3)

V vrednost sredstev, ki se združujejo v pogodbeno organizacijo, se šteje lahko tudi vrednost tehnologije, ki jo poslovodja, ali drug delovni človek iz 27. člena tega zakona združuje v proizvodni proces, če ne gre za tehnologijo, ki se že uporablja in pravice, ki izhajajo iz patentov in tehničnih izboljšav in jih je poslovodja oziroma drug delovni človek že prenesel na pogodbeno organizacijo.

33. člen

Ustanovitev pogodbene organizacije je treba priglasiti za vpis v sodni register najpozneje v petnajstih dneh od dneva sklenitve pogodbe.

34. člen

Za sklepanje pogodb in opravljanje drugih pravnih dejanj, za sklepanje delovnih razmerij delavcev pogodbene organizacije v ustanavljanju ter za izgradnjo pogodbene organizacije se primerno uporabljajo predpisi, ki veljajo za organizacije združenega dela, če ta zakon ne določa drugače.

3. Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v pogodbeni organizaciji

35. člen

(1)

Na podlagi pogodbe o ustanovitvi pogodbene organizacije sklenejo delavci, poslovodja in sindikat samoupravni sporazum o združitvi, s katerim natančneje uredijo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v pogodbeni organizaciji.

(2)

Samoupravni sporazum iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti sklenjen najpozneje v enem letu od dneva ustanovitve pogodbene organizacije.

36. člen

Za čas do sklenitve samoupravnega sporazuma o združitvi se medsebojna razmerja urejajo s pogodbo o delovnem razmerju, ki jo sklene poslovodja z delavcem na podlagi kolektivne pogodbe.

37. člen

Na podlagi ustanovitvene pogodbe določata samoupravni sporazum o združitvi in statutu pogodbene organizacije, kateri samoupravni splošni akti morajo biti sprejeti v pogodbeni organizaciji glede na njen razvoj in katera vprašanja urejajo ti akti, kdo jih sprejema in po kakšnem postopku.

38. člen

(1)

Delovna sredstva in poslovni prostori, ki jih za začetek dela pogodbene organizacije zagotovi poslovodja, morajo biti združena v pogodbeno organizacijo najmanj za pet let, razen tistih sredstev, ki jih je iz tehnoloških oziroma ekonomskih razlogov ali pa zaradi narave njihove uporabe smotrno oziroma mogoče uporabljati le krajšo dobo.

(2)

Združena sredstva iz prvega odstavka tega člena se praviloma vračajo v enakih letnih deležih.

(3)

Združena sredstva se revalorizirajo.

(4)

Vrednost sredstev, ki jih samostojni obrtnik ali drug delovni človek združi v pogodbeno organizacijo, se komisijsko oceni. Poslovodja je član komisije za cenitev, druge člane komisije pa določijo podpisniki z 31. člena tega zakona.

39. člen

(1)

Na sredstvih, ki jih združi v pogodbeno organizacijo, je poslovodji zagotovljena lastninska pravica v skladu s tem zakonom in z ustanovitveno pogodbo.

(2)

Poslovodja ima pravico do vrnitve oziroma odplačila združenih sredstev v revalorizirani vrednosti in do nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi.

(3)

Združena sredstva se poslovodji povrnejo oziroma odplačujejo z deležem pri čistem dohodku pogodbene organizacije. Odplačilo oziroma povrnitev združenih sredstev se lahko izvrši potem, ko so za delavce in poslovodjo izločeni s samoupravnim sporazumom dogovorjeni osebni dohodki.

(4)

Revalorizirana vrednost združenih sredstev se poslovodji lahko povrne tudi iz poslovnih sredstev pogodbene organizacije, če je to določeno v ustanovitveni pogodbi.

(5)

V ustanovitveni pogodbi se določi najdaljši rok, po katerem preneha udeležba poslovodje pri dohodku pogodbene organizacije kot nadomestilo za gospodarjenje s sredstvi, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo ne glede na to, v kolikšnem znesku je vrednost združenih sredstev tedaj vrnjena.

40. člen

Če je v ustanovitveni pogodbi tako določeno, lahko poslovodja po preteku roka iz prvega odstavka 38. člena tega zakona vzame združena sredstva iz pogodbene organizacije, vendar ima pravico le do neodplačanega dela oziroma do tistega fizičnega dela osnovnih sredstev (delovnih sredstev in poslovnih prostorov), ki ustreza revalorizirani vrednosti še neodplačanih združenih sredstev.

41. člen

(1)

Ne glede na določbe 38. člena tega zakona lahko da poslovodja pogodbeni organizaciji izjemoma samo v najem zemljišča in poslovne prostore ali njihove posamezne dele.

(2)

Sredstva iz prejšnjega odstavka tega člena ne dajejo poslovodji pravice do udeležbe pri dohodku pogodbene organizacije, kot mu sicer pripada iz lastninske pravice za sredstva, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo.

(3)

Če se v času najema sredstev iz prvega odstavka tega člena vrednost teh sredstev poveča zaradi adaptacij, dozidav ali drugih investicijskih posegov iz družbenih sredstev, je tako povečana vrednost teh nepremičnin družbena lastnina. S pogodbo se določijo pogoji in način, kako se na teh sredstvih razmejijo lastninski deleži, tako da po prenehanju najema preidejo v celoti v last poslovodje ali pogodbene organizacije.

42. člen

(1)

Poslovodja svobodno odloča, ali bo sredstva, ki jih je pridobil iz lastninske pravice v pogodbeni organizaciji, v celoti ali deloma ponovno združil vanjo.

(2)

Poslovodja se sporazume z delavci o pogojih in načinu za umik sredstev, na katerih ima lastninsko pravico, ki jih je bil združil v pogodbeno organizacijo.

(3)

Poslovodja lahko sredstva iz prvega odstavka tega člena ponovno združi v pogodbeno organizacijo zato, da ta nadaljuje delo kot pogodbena organizacija, ali pa uveljavlja pravice, ki mu gredo na podlagi združenih sredstev.

(4)

Poslovodja lahko združi v pogodbeni organizaciji po njeni ustanovitvi tudi druga svoja sredstva.

(5)

O vsakokratni združitvi sredstev poslovodje v pogodbeno organizacijo sklenejo poslovodja in delavci pisno pogodbo, s katero določijo višino in roke za vračilo združenih sredstev ter merila za ugotavljanje višine nadomestila za gospodarjenje z združenimi sredstvi.

(6)

Združena sredstva se praviloma vračajo v enakih letnih deležih.

43. člen

(1)

Ko dobi poslovodja vrednost sredstev, ki jih je združil v pogodbeno organizacijo, povrnjeno ali ko ta sredstva pod pogoji in na način, ki jih določa pogodba o njeni ustanovitvi, umakne iz te organizacije, preneha poslovodji pravica do deleža pri njenem dohodku, ki jo ima iz lastninske pravice, pogodbena organizacija pa izgubi svoj dotedanji status ter nadaljuje z delom kot delovna organizacija ali se združi kot temeljna organizacija v drugo delovno organizacijo.

(2)

Sklep o spremembi statusa pogodbene organizacije sprejmejo delavci ob potrditvi zaključnega računa, s katerim se ugotovi stanje iz prejšnjega odstavka tega člena ter ga predložijo v tridesetih dneh pristojnemu sodišču za vpis v register. Če delavci sklepa ne sprejmejo v šestdesetih dneh po potrditvi zaključnega računa pogodbena organizacija preneha.

(3)

S sprejemom sklepa po prejšnjem odstavku tega člena ugasnejo pravice poslovodje, ki mu gredo na podlagi združenih sredstev po tem zakonu; pravico pa ima biti brez razpisa imenovan za individualnega poslovodnega organa te organizacije združenega dela za dobo štirih let.

44. člen

(1)

V primeru trajne nezmožnosti za delo, upokojitve ali smrti poslovodje lahko pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem zakonu in po ustanovitveni pogodbi iz naslova združenih sredstev, prevzame oseba, ki jo sam določi, oziroma eden izmed dedičev, ki izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 4. in 6. točke 89. člena tega zakona.

(2)

Če nobeden od upravičencev iz prejšnjega odstavka tega člena ne izpolnjuje pogojev za poslovno vodenje oziroma če nobeden ne prevzame pravic in dolžnosti poslovodje, lahko delavci imenujejo namestnika, ki vodi poslovanje pogodbene organizacije, dokler niso izplačana združena sredstva poslovodje oziroma dokler ne nastopi primer iz 43. člena tega zakona. Dokler imenovani namestnik poslovodje vodi poslovanje pogodbene organizacije, gredo osebam iz prejšnjega odstavka tega člena vse druge pravice, ki bi jih imel poslovodja na podlagi vloženih sredstev.

(3)

Če delavci ne imenujejo namestnika poslovodje po prejšnjem odstavku tega člena v dveh mesecih, imenujejo namestnika poslovodje osebe iz prvega odstavka tega člena.

(4)

Če namestnik poslovodje ni imenovan v treh mesecih od dne, ko je nastopila trajna delovna nesposobnost, upokojitev ali smrt poslovodje, sprejmejo delavci pogodbene organizacije v soglasju z občinsko skupščino sklep, da se pogodbena organizacija preoblikuje v delovno organizacijo združenega dela ali organizira kot temeljna organizacija združenega dela v drugi delovni organizaciji ali pa da se opravi postopek redne likvidacije. Če se pogodbena organizacija preoblikuje v drugo organizacijo združenega dela, se neodplačana sredstva poslovodje izplačujejo njegovim dedičem po določbah 39., 41., 42. in 48. člena tega zakona.

45. člen

Časovnica