Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2023

2812. Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2023–2027

Na podlagi 23.b člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) je Vlada Republike Slovenije sprejela

S R E D N J E R O Č N I P R O G R A M
statističnih raziskovanj 2023–2027

1 UVOD

Pravni okvir delovanja državne statistike

Pravna podlaga za delovanje slovenske državne statistike je Zakon o državni statistiki (ZDSta). Skladno s tem zakonom je državna statistika strokovno neodvisna dejavnost izvajanja programa statističnih raziskovanj. Izvaja se po načelih nevtralnosti, objektivnosti, strokovne neodvisnosti, racionalnosti, statistične zaupnosti in preglednosti.

Poleg tega se državna statistika pri svojem delu ravna tudi po profesionalnih standardih, zapisanih v Kodeksu ravnanja evropske statistike, Temeljnih načelih uradne statistike Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo in Javni zavezi Evropskega sistema centralnih bank o evropski statistiki.

Slovenska državna statistika

Slovensko državno statistiko sestavljajo Statistični urad Republike Slovenije (SURS) in pooblaščeni izvajalci dejavnosti državne statistike. V obdobju 2023–2027 bosta pooblaščena izvajalca dejavnosti državne statistike Banka Slovenije (BS) na področjih statistike ekonomskih odnosov s tujino, finančnega posredništva in nacionalnih računov ter Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) na področju statistike zdravja in zdravstvenega varstva.

Priprava in izvajanje Srednjeročnega programa

Pripravo srednjeročnega programa statističnih raziskovanj (SPSR) nalaga Zakon o državni statistiki, ki določa, da predlog programa pripravi SURS v sodelovanju s pooblaščenimi izvajalci. SPSR sprejme Vlada Republike Slovenije za petletno obdobje. Pri pripravi programa so upoštevane potrebe različnih deležnikov – nacionalnih uporabnikov, EU in mednarodnih organizacij ter dajalcev podatkov. SPSR je strateški dokument, ki zajema prednostna in osrednja področja ter strateške cilje državne statistike.

Za izvedbo teh ciljev v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo potrebni zadostna finančna sredstva, dobra preglednost in načrtovanje delovnih procesov ter kadrovskih virov. Ključen bo tudi nadaljnji razvoj kompetenc in znanja zaposlenih s poudarkom na poznavanju novih statističnih metod in postopkov.

Uresničevanje ciljev SPSR se spremlja skozi podrobnejše letne programe in vsakoletno poročanje o njihovem izvajanju, poleg tega pa še z vmesnim in končnim poročilom o uresničevanju SPSR.

2 VIZIJA, POSLANSTVO IN VREDNOTE DRŽAVNE STATISTIKE

Vizija: Uporabniško usmerjena in učinkovita državna statistika, ki spodbuja razvoj družbe.

Poslanstvo: Zagotavlja aktualne statistične podatke o Sloveniji.

Temeljne vrednote:

-

Prizadeva si za kakovost.

-

Upošteva najvišje statistične standarde.

-

Zagotavlja vrhunsko storitev.

-

Ustvarja okolje, ki spodbuja sodelovanje.

-

Podpira inovativnost.

-

Zaveda se odgovornosti, povezane s svojim delom.

3 IZZIVI IN OKOLIŠČINE DELOVANJA V OBDOBJU 2023–2027

Zanesljiva, kakovostna in pravočasna statistika je pogoj za oblikovanje in izvajanje različnih politik in strategij ter spremljanje njihovih učinkov, s čimer bomo v prihodnje ustrezno pripravljeni tudi na morebitne krize na področjih zdravstva, sociale, gospodarstva in okolja. Izzivi državne statistike v naslednjem srednjeročnem obdobju so tako vsebinski kot tehnološki in metodološki.

Eden največjih vsebinskih izzivov sodobnega časa so podnebne spremembe. Evropski zeleni dogovor (Glej opombo 1) vsebuje načrt za soočenje z okoljsko krizo ter je tudi podlaga za preobrazbo EU v sodobno, z viri gospodarno in konkurenčno gospodarstvo. Zagotovitev podatkov, ki bodo v podporo pri implementaciji in spremljanju Evropskega zelenega dogovora, bo zato izjemno pomembna naloga v naslednjem srednjeročnem obdobju. Za izvajanje in spremljanje uresničevanja ciljev, postavljenih v Zelenem dogovoru, so namreč potrebne pravočasne statistike o okolju, odpadkih, energetiki, kmetijstvu, ribištvu in transportu. Velik izziv bo tudi energetska kriza, tako z vidika zanesljivosti oskrbe z energijo kot tudi vključevanja povečanega obsega obnovljivih virov v obstoječe energetske sisteme. Tudi tu bodo ključni kakovostni in pravočasni statistični podatki.

Poleg zelenega prehoda je eden najpomembnejših izzivov digitalizacija (Glej opombo 2). Merjenje vpliva digitalne preobrazbe na družbo, podjetja in gospodarstvo bo zahtevalo številne nove kazalnike in statistično podporo. Državna statistika že sedaj meri vpliv digitalizacije v okviru nekaterih obstoječih raziskovanj. Nastajajo pa tudi številne nove pobude, ki se bodo osredotočile na posledice digitalne preobrazbe na različnih področjih in kjer bo intenzivno potekal razvoj kazalnikov digitalizacije.

Slovenska družba je dolgoživa. Delež starejših od 65 let vse bolj narašča, rodnost je nizka, starostna struktura prebivalstva v Sloveniji se spreminja. Slovenija se že nekaj časa sooča z demografskimi spremembami, ki bodo zelo vplivale na prihodnji razvoj družbe in kakovost življenja. Da bi država lahko spremljala trende in sprejemala učinkovite ukrepe, potrebuje ustrezne in pravočasne podatke, zlasti s področij socialne zaščite, zdravja in dolgotrajne oskrbe, trga dela ter izobraževanja.

Tudi spremljanje uresničevanja Evropskega stebra socialnih pravic (Glej opombo 3), ki vsebuje 20 načel, poteka z uporabo številnih kazalnikov na področjih enakih možnosti in dostopa do trga dela, poštenih delovnih pogojev ter socialne zaščite in vključevanja.

Velik poudarek bo na podatkih za spremljanje posledic pandemije covida-19 in spremljanje okrevanja po veliki zdravstveni krizi. Pandemija je statistične sisteme po vsem svetu postavila pred nove preizkušnje in izzive. Slovenska in evropska uradna statistika sta se odzvali učinkovito in zagotovili izvajanje statistične dejavnosti tudi v takratnih kriznih razmerah. Obenem je velika zdravstvena kriza ustvarila še večjo potrebo po podatkih, od evropskega in nacionalnih statističnih sistemov pa zahtevala hitrejše in učinkovitejše odzivanje na nove okoliščine in ustrezno podatkovno podporo za sprejemanje ključnih odločitev v državi. Vse to je pripomoglo k vzpostavitvi evropskega sistema za statistično spremljanje posledic krize na ekonomsko in družbeno življenje (European Recovery Dashboard (Glej opombo 4)).

Od začetka pandemije covida-19 so se tudi potrebe po podatkih o zmogljivostih in uporabi zdravstvenega sistema zelo povečale in spremenile. Ob postopni implementaciji Zakona o dolgotrajni oskrbi pričakujemo, da bo potrebnih vse več podatkov tudi na tem področju. Naraščajo tako potrebe domačih uporabnikov oziroma oblikovalcev politik in ukrepov kot tudi mednarodnih organizacij. Pandemija je še bolj postavila v ospredje pomen pravočasnega, natančnega in relevantnega poročanja zdravstvene statistike. Reforma zdravstvenega sistema in Zakon o dolgotrajni oskrbi bosta prinesla nove vsebinske potrebe in obveznosti, ki jih bo treba podpreti s kakovostnimi podatki. Ena pomembnejših nalog v naslednjih petih letih bo tudi zaznavanje posledic pandemije pri generacijah mladih in aktivne populacije. Sprožila je namreč spremembe v izobraževalnih procesih, zaposlovanju in zdravstvenem stanju prebivalstva.

Ravno na področju zdravstvene statistike bo zato v naslednjem obdobju še večji poudarek na odzivnosti sistema, zagotavljanju pogostejših in hitrejših podatkov ter optimalnem razmerju med pravočasnostjo in kakovostjo.

Turizem je prav tako na poti v zeleno in digitalno preobrazbo. Nacionalni Načrt za okrevanje in odpornost (Glej opombo 5) (NOO) med cilji predvideva preoblikovanje slovenskega turizma (Glej opombo 6). Vzpostavljen bo trajnostni in odporni turistični ekosistem. Pomemben del okrevanja in dvojnega prehoda (zelenega in digitalnega) je tudi zagotavljanje ustreznih podatkovnih baz in skupnih podatkovnih prostorov za izmenjavo podatkov.

V NOO so obravnavana tudi druga razvojna področja. Opredeljene so reforme in naložbe, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov pandemije covida-19 ter državo pripravile na izzive, ki jih prinašata zeleni in digitalni prehod. Zato bo treba zagotoviti podatke, na katere se bo mogoče opreti pri izvajanju NOO na področjih okolja, digitalne preobrazbe, pametnega in trajnostnega razvoja, zdravstva ter socialne varnosti.

Na področju makroekonomskih statistik bo eden izmed ciljev tudi merjenje vpliva digitalne preobrazbe na BDP in produktivnost. Rast produktivnosti je bila v vseh razvitih gospodarstvih upočasnjena že v letih pred pandemijo covida-19. Tudi NOO navaja, da je sorazmerno nizka produktivnost, ki zaostaja za povprečjem EU, med ključnimi izzivi slovenskega gospodarstva.

Opažanja zadnjih let kažejo, da se na vabilo k sodelovanju v statističnem raziskovanju odzove vse manj posameznikov in podjetij, kar je še poseben metodološki izziv za državno statistiko, saj je njeno glavno poslanstvo zagotavljanje kakovostnih podatkov. Sklepamo, da je manjša odzivnost tudi posledica drugačnega življenjskega sloga in digitalizacije družbe, v zadnjem obdobju pa tudi ukrepov, povezanih s pandemijo. Državna statistika bo tradicionalni način dela zato še naprej nadgrajevala z novimi, inovativnimi načini zbiranja podatkov in z uporabo pametnih novih podatkovnih virov.

Podatki so v današnji družbi ključnega pomena in tako postaja vse pomembnejša tudi vloga uradnih statistik. Državna statistika se okolju prilagaja in prepoznava nove potrebe, kljub temu pa ohranja svojo vlogo in pomen ter svoje temeljne vrednote, saj postavlja kakovost podatkov na prvo mesto. Ostati mora relevantna, obenem pa ohranjati občutljivo ravnovesje med vse večjo potrebo po pravočasnosti in statistično kakovostjo.

Ključno je sodelovanje z različnimi deležniki, tako v evropskem statističnem prostoru, nacionalnem okolju kot tudi v partnerstvih z upravljavci javnih in zasebnih podatkovnih virov. Predvsem slednja odpirajo pomembne nove priložnosti na področju priprave statističnih podatkov. Prepoznavanje vrednosti medsebojnih partnerstev med nacionalno statistiko in zasebnimi viri podatkov ter koristi v obliki hitrega dostopa do kakovostnih statističnih informacij bo ključnega pomena za prihodnji razvoj in vlogo sodobnih statističnih sistemov v hitro spreminjajoči se družbi.

Vse večja digitalizacija družbe in razvoj novih statističnih pristopov ustvarjata nove priložnosti; državna statistika pri tem izkorišča prednosti podatkovne revolucije, kot je na primer dostop do masovnih in drugih digitalnih podatkov, ter se prilagaja okolju z inovativnim pristopom. Če želimo statistične podatke zagotavljati hitreje in pogosteje, pri tem pa ohraniti zanesljivost podatkov in zaupanje vanje, je namreč ključno uvajanje inovativnosti v celoten statistični proces. Inovacije vključujejo uvajanje avtomatizacije ter metod strojnega učenja in umetne inteligence (Glej opombo 7). Vse to bo državni statistiki omogočilo pripravo inovativnih produktov in storitev ter prehod na zaupanja vredno »pametno« statistiko, pripravljeno v realnem času. Velik poudarek bo v naslednjem obdobju tudi na uporabi metod modeliranja za pripravo statističnih ocen.

Državna statistika se zaveda svoje odgovornosti do svojih uporabnikov in dajalcev podatkov. Ti so ključnega pomena, da lahko izvaja svoje poslanstvo. V množici podatkov, novih virov in razvoja tehnologije bo državna statistika nenehno sledila tudi razvoju na področju varovanja informacij. Prizadevala si bo za najvišje standarde varstva podatkov in statistične zaupnosti ter ohranjala osrednje mesto verodostojnega vira podatkov. Državna statistika spoštuje zaupanje uporabnikov in dajalcev podatkov, zato bo še naprej krepila svojo prepoznavnost in ugled z zagotavljanjem kakovostnih podatkov ter pri tem ne bo odstopala od svoje strokovne neodvisnosti in objektivnosti.

Potreba po pravočasnih informacijah bo v prihodnje še mnogo večja, po drugi strani pa so za pravilno in pravočasno odločanje bistveni ustrezni, pravilni in kakovostni podatki. Krepitev zaupanja in pomena državne statistike je zato ključna, da bodo družba in posamezniki prepoznavali vlogo državne statistike kot uporabniško usmerjene in učinkovite organizacije, ki spodbuja razvoj družbe.

4 STRATEŠKI CILJI

Strateški cilji državne statistike v obdobju 2023–2027

1.

Pravočasna in relevantna državna statistika.

2.

Učinkovita partnerstva.

3.

Inovativna in zmogljiva statistična produkcija.

4.

Zaupanje v državno statistiko.

1 Pravočasna in relevantna državna statistika

Ob ohranjanju dosedanjega nabora statistik in vsebine statističnih podatkov sta eni temeljnih strateških usmeritev državne statistike v novem srednjeročnem obdobju zagotavljanje večjega obsega podatkov ter bolj pogosto in pravočasno objavljanje. Ključno bo pravočasno zaznavanje potreb in odzivanje na aktualna dogajanja v družbi, pripravljene bodo objave eksperimentalnih statistik. Zagotovljeni bodo ustrezni, mednarodno primerljivi statistični podatki, prav tako bo izboljšana skladnost statističnih podatkov.

Tudi nova evropska in nacionalna statistična zakonodaja ter potrebe po novih kazalnikih za spremljanje ekonomskega, socialnega in okoljskega razvoja, predvsem v luči okrevanja po pandemiji covida-19, bodo pospešile razvoj novih in nadgradnjo obstoječih statistik. V ospredju bodo nadaljnje spremembe v demografski sliki Slovenije in dolgoživa družba, socialna in zdravstvena oskrba, migracije, razmere na trgu dela, izobraževanje ter zanesljiva oskrba z energijo in okoljske spremembe.

Ključno bo zagotavljanje statistik, na katere se bo mogoče opreti pri uvajanju Evropskega zelenega dogovora in njegovem spremljanju. Ob hitro razvijajoči se digitalizaciji podjetij in družbe bo potrebno tudi zagotavljanje statistik za spremljanje držav pri digitalni konkurenčnosti in spremljanje digitalizacije v okviru Načrta za okrevanje in odpornost. Področje digitalizacije bo pomembno tudi pri pripravi revizije sistema nacionalnih računov.

Da bi produkte in storitve še bolj prilagodili končnim uporabnikom, bosta izboljšani dostopnost in uporabniška izkušnja. Poudarek bo na izboljšanju spletnih objav z interaktivnimi grafikoni in razvojem drugih oblik vizualij. Še naprej se bosta izboljševali tudi funkcionalnost in uporabniška izkušnja podatkovne baze SiStat ter podatkovnega portala NIJZ. Prenovljena bo spletna stran finančnih statistik BS.

Srednjeročni program statističnih raziskovanj 2023–2027

Časovnica