Zakon o dedovanju

210.

U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O DEDOVANJU

Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o dedovanju, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 23. aprila 1955.

PR št. 9.
Beograd, 25. aprila 1955.
Predsednik Republike: Josip Broz-Tito s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine: Moša Pijade s. r.

Z A K O N   O   D E D O V A N J U

PRVI DEL 
DEDNO PRAVO
…
ŠESTO POGLAVJE 
KOLIZIJA ZAKONOV

Uporaba zakona za jugoslovanske državljane
154. člen
Določbe tega zakona veljajo za dedovanje po vseh državljanih Socialistične federativne republike Jugoslavije, ne glede na to, kje je nastopila smrt in kje je bilo premoženje.

Dedovanje po tujih državljanih
155. člen
Za dedovanje po tujih državljanih veljajo določbe zakona tiste države, katere državljan je bil zapustnik ob svoji smrti, ali določbe zakona, na katerega odkazuje omenjeni zakon.
Če se v državi umrlega tujega državljana zapuščina jugoslovanskega državljana obravnava po njenih zakonih, se zapuščina takega tujega državljana, ki je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, obravnava po določbah tega zakona.

Dedovanje po osebah brez državljanstva
156. člen
Za dedovanje po osebah brez državljanstva veljajo določbe zakona tiste države, katere državljan je nazadnje bila taka oseba; če nikdar ni imela državljanstva ali če je to neznano, zakon države, v kateri je imela svoje zadnje stalno prebivališče; če ni imela niti tega, pa zakon države, v kateri je imela svoje zadnje začasno prebivališče.

Oblika oporoke
157. člen
Oporoka državljana Socialistične federativne republike Jugoslavije, napravljena v tujini, je glede oblike veljavna tudi, če je napravljena po predpisih tamkajšnjega zakona.
Oporoka tujega državljana je veljavna, če je napravljena v obliki, ki je predpisana v nacionalnem zakonu zapustnika, v obliki, ki je predpisana v zakonu kraja, kjer je bila napravljena, ali v obliki, ki je predpisana v tem zakonu.

Oporoka tujega državljana
158. člen
Pogoji za veljavnost oporoke tujega državljana se presojajo po zakonu države, katere državljan je, ali po zakonu, na katerega omenjeni zakon odkazuje.

Omejitev uporabe tujega zakona
159. člen
Določbe zakona tuje države se ne uporabljajo, če so v nasprotju z javnim redom Socialistične federativne republike Jugoslavije.
Tuji državljan ne more imeti na podlagi dedovanja več kmetijskega zemljišča v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, kakor ga more imeti jugoslovanski državljan.
Tujemu državljanu gre za kmetijsko zemljišče, ki ga ne more imeti v posesti, denarna odškodnina.

DRUGI DEL
POSTOPEK V DEDNIH STVAREH
…
DRUGO POGLAVJE 
ZAPUŠČINSKI POSTOPEK
…
II. Pristojnost
…
Pristojnost za zapuščinsko obravnavo po tujem državljanu
187. člen
Za zapuščinsko obravnavo po tujem državljanu glede njegovega nepremičnega premoženja, ki je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je izključno pristojno jugoslovansko sodišče.
Za zapuščinsko obravnavo po tujem državljanu glede njegovega premičnega premoženja, ki je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, je pristojno jugoslovansko sodišče:
1) če je tako določeno z mednarodno pogodbo;
2) če ni vzajemnosti z državo, ki ji je pokojnik pripadal;
3) če je po zakonih države, ki ji je pokojnik pripadal, jugoslovansko sodišče pristojno za zapuščinsko obravnavo ali če tuja država izjavi, da ne bo opravila zapuščinske obravnave;
4) če vsi dediči, ki so v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, predlagajo, naj opravi zapuščinsko obravnavo jugoslovansko sodišče, dediči in volilojemniki, ki so v tujini, pa ne podajo v šestih mesecih od vabila sodišča ugovora nepristojnosti jugoslovanskega sodišča.
Če je sodišče v dvomu, ali obstoji vzajemnost, se obrne na Zvezni sekretariat za pravosodje za pojasnilo; to pojasnilo je zanj obvezno.
Če jugoslovansko sodišče ni pristojno za zapuščinsko obravnavo po tujem državljanu, pa je vendar pristojno za izdajanje odredb za zavarovanje zapuščine in za varstvo pravic, ki jih imajo proti zapuščini osebe, ki se v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.

Pristojnost za zapuščinsko obravnavo po osebi brez državljanstva in po osebi neznanega državljanstva
188. člen
Za zapuščinsko obravnavo po osebi brez državljanstva ali po osebi, katere državljanstvo se ne da ugotoviti, je glede njenega nepremičnega premoženja, ki je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, izključno pristojno jugoslovansko sodišče.
Prav tako je jugoslovansko sodišče izključno pristojno za zapuščinsko obravnavo po taki osebi glede njenega premičnega premoženja, ki je v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, če je imela taka oseba ob smrti stalno oziroma začasno prebivališče v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji.
Če taka oseba ni imela niti stalnega niti začasnega prebivališča v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji, se uporabljajo smiselno določbe, ki veljajo za zapuščinsko obravnavo po tujem državljanu; pri tem je kot tuja država mišljena država, v kateri je imel pokojnik ob smrti stalno oziroma začasno prebivališče.

Ta zakon začne veljati po preteku šestdesetih dni od dneva objave v "Uradnem listu FLRJ".

Prehodne in končne določbe sprememb tega zakona

Zakon o spremembah zakona o dedovanju, Uradni list SFRJ 12-225/1965, vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v "Uradnem listu SFRJ".

Zakon o dedovanju (prečiščeno besedilo), Uradni list RS 42-740/1965, vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Ta zakon se uporablja za vse dediščine, glede katerih ne bo do 11. maja 1955 kot dneva objave zakona o dedovanju (»Uradni list FLRJ« št. 20/55) izdana pravnomočna odločba o dedovanju ali ne bo dedovanje s sporazumom, delitvijo ali kako drugače dokončno urejeno.

Oporoka, napravljena pred 11. julijem kot dnem uveljavitve zakona o dedovanju, objavljenega v »Uradnem listu FLRJ« št. 20/55, v obliki, ki je bila tedaj dovoljena, ki pa ni sestavljena v nobeni izmed oblik, ki jih določa ta zakon za oporoko, velja samo, če je oporočitelj umrl do uveljavitve tega zakona ali če v dveh letih po uveljavitvi tega zakona umre, postane nesposoben, da napravi oporoko, ali kako drugače nima več možnosti, da bi napravil oporoko.

Tudi pri oporokah iz prvega odstavka tega člena se presojajo oporočiteljeva oporočna sposobnost, vzroki za neveljavnost oporoke ter vsebina oporoke po določbah zakona o dedovanju, objavljenega v »Uradnem listu FLRJ« št. 20/55.

Izjava volje v dedni pogodbi, ki je bila sklenjena do uveljavitve zakona o dedovanju, objavljenega v »Uradnem listu FLRJ« št. 20/55, se šteje za izjavo volje v oporoki in se z njo ravna po določbah prvega in drugega odstavka tega člena.

Za določilo v oporoki, napravljeni pred uveljavitvijo zakona o dedovanju, objavljenega v »Uradnem listu FLRJ« št. 20/55, s katerim je oporočitelj določil dediča svojemu dediču ali volilojemniku, se šteje, kakor da ga ni.