Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za...

4316. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo

Na podlagi četrte alinee 116. člena zakona o veterinarstvu (Uradni list RS, št. 82/94, 21/95 in 16/96) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravstvo

P R A V I L N I K
o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina in namen pravilnika)

Ta pravilnik predpisuje veterinarsko-sanitarne pogoje, ki jih morajo glede higiene, graditve, higiensko-tehnične ureditve, opreme, osebja, izobrazbe osebja, načina dela in notranje kontrole izpolnjevati živilski obrati, ki proizvajajo in oddajajo v promet za javno potrošnjo surovine in živila živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: surovine, živila), z namenom, da se zagotovi proizvodnja in promet zdravstveno ustreznih živil, varuje zdravje potrošnikov in okolje, preprečuje širjenje kužnih bolezni in zagotovi ustrezno zaščito živali.

2. člen

(pomen izrazov)

Posamezni izrazi za namen tega pravilnika pomenijo:

1.

Pristojni organ za veterinarstvo je Veterinarska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VURS).

2.

Uradni veterinar je veterinarski strokovni delavec, ki je po predpisih o veterinarstvu pristojen za:

-

opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov živali, surovin in živil za javno potrošnjo;

-

opravljanje veterinarsko-sanitarnih pregledov opreme in obratov, v katerih se proizvaja in daje v promet surovine oziroma živila za javno potrošnjo;

-

za izdajanje potrdil o zdravstveni ustreznosti surovin in živil.

3.

Živilski obrat je zgradba, v kateri se opravlja naslednje dejavnosti proizvodnje:

-

klanja živali, zbiranja, dodelave, obdelave, predelave, embaliranja, pakiranja, prepakiranja, hlajenja in skladiščenja surovin oziroma živil, s pripadajočimi pomožnimi zgradbami in infrastrukturo, ter celotnim območjem, ki pripada tej zgradbi (v nadaljnjem besedilu: obrat);

-

za živilski obrat iz prejšnje alinee se šteje tudi obrat v sklopu skladišča ali drugih prostorov za opravljanje dejavnosti trgovanja na debelo.

-

hlev, v katerem so nastanjene živali, se ne šteje za živilski obrat.

4.

Proizvodno skladišče je prostor v sestavi živilskega obrata, kjer se lahko hranijo samo živila lastne proizvodnje.

5.

Posestvo je obrat, kjer se redijo živali z namenom proizvodnje surovin živalskega izvora, namenjenih za javno potrošnjo.

6.

Notranja kontrola je sistem, s katerim proizvajalec zagotavlja stalno preverjanje izpolnjevanja predpisanih pogojev in sistem korekcijskih ukrepov v proizvodnji za zagotovitev zdravstveno ustreznih živil.

7.

Živalski odpadki z visokim tveganjem (v nadaljnjem besedilu: konfiskat) so celi trupi živali, posamezna živalska tkiva, telesne tekočine ali drugi materiali živalskega izvora, predelani ali nepredelani, ne glede na vrsto živali, za katere je uradni veterinar ugotovil, da so patološko spremenjeni, kužni ali kontaminirani, in predstavljajo material z visokim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz oziroma lahko drugače ogrozijo zdravje ljudi.

8.

Živalski odpadki z nizkim tveganjem so klavnični in drugi odpadki živalskega izvora, razen konfiskata iz prejšnje točke, ki niso namenjeni za prehrano ljudi, in predstavljajo material z nizkim tveganjem za širjenje kužnih bolezni, predvsem zoonoz.

9.

Prostor je s stenami, stropom in tlemi omejen prostor, z vrati, ki se zapirajo ali gibljivimi vrati.

10.

Razsek je sekanje trupov ali delov trupov živali na manjše dele.

11.

Četrtinjenje je razsek trupov živali na štiri dele.

12.

Konfekcioniranje mesa je oblikovanje posameznih kosov mesa.

13.

Nezaščitena živila so živila, ki so v proizvodnji direktno izpostavljena vplivom okolja, brez zaščitnih ovojev ali niso v zaprtih posodah.

14.

Narezki so rezana ali ribana živila, namenjena za oddajo v promet kot embalirana živila za takojšnjo uporabo brez posebne priprave.

15.

Vodna zapora je sifonska zapora, ki s pomočjo sloja vode v ustreznem delu odtoka odpadnih vod preprečuje vračanje smradu iz kanalizacije.

16.

Parkljarji so govedo, vključno z bivolom in bizonom, ter prašiči, ovce in koze.

17.

Kopitarji so konji, osli, mezgi in mule.

18.

Perutnina so domače kokoši, purani, pegatke, race, gosi in noji.

19.

Živila živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: živila) so sestavni deli živalskega telesa v surovem, polpredelanem ali predelanem stanju in mleko, jajca, mesni, ribji, mlečni in jajčni izdelki, ikre, med in drugi čebelji pridelki ter izdelki iz rakov, školjk, polžev in žab, ki so namenjeni za prehrano ljudi.

20.

Meso so vsi užitni deli klavnih živali in divjadi. Za sveže meso se šteje vse meso, vključno z vakumsko embaliranim ali pakiranim v kontrolirani atmosferi, ki ni bilo obdelano drugače kot hlajeno ali zamrznjeno.

21.

Mesni izdelki so živila izdelana iz mesa ali z mesom, obdelana tako, da na prerezu meso nima več videza surovega mesa. Zamrznjeno, zrezano ali mleto meso se ne šteje za mesni izdelek.

22.

Soljenje je uporaba soli v živilih.

23.

Razsoljevanje je tehnološki postopek, pri katerem se sol razporedi po vsem živilu.

24.

Surovine so sestavni deli živalskega telesa ter mleko, jajca in med v nepredelanem stanju, namenjene za nadaljnjo obdelavo oziroma predelavo.

25.

Jajčni izdelki so izdelki, namenjeni prehrani ljudi, izdelani iz različnih delov jajc ali njihovih mešanic, po odstranitvi lupine in membran. Ti izdelki so lahko delno nadomeščeni z drugimi živili ali aditivi, lahko so tekoči, koncentrirani, sušeni, kristalizirani, zamrznjeni, hitro zamrznjeni ali koagulirani.

26.

Natrta jajca so jajca s poškodovano ali počeno lupino, vendar z nepoškodovano membrano.

27.

Oddaja v promet za javno potrošnjo je vsaka oddaja živil, razen lastne domače porabe, po končani proizvodnji, ko je uradni veterinar ugotovil, da so živila ali surovine zdravstveno ustrezna in je odobril predpisano označitev živila, ne glede na način oddaje v promet (prodaja, podaritev, sponzorstvo itd.). Za živila, skladiščena v registriranem obratu se šteje, da so oddana v javno potrošnjo, če je za njih izdano veterinarsko potrdilo o zdravstveni ustreznosti.

28.

Proizvodna serija je količina enakih živil, pridobljenih v določenem obdobju – času (na primer enodnevna proizvodnja) in označenih z določeno oznako, ki jo spremlja isto veterinarsko potrdilo o zdravstveni ustreznosti.

29.

Proizvodna šarža je določena količina surovin ali živil, ki so enako sestavljena, obdelana v istih strojih pod enakimi pogoji v enem proizvodnem procesu.

30.

Surovo mleko je nespremenjen izloček mlečnih žlez ene ali več krav, ovac, koz ali bivolic, ki ni bilo segreto nad 40 °C ali podvrženo postopku z enakovrednim učinkom.

31.

Mleko za nadaljnjo obdelavo je za predelavo določeno surovo mleko oziroma iz surovega mleka pridobljeno tekoče mleko, ali zamrznjeno mleko, ki je podvrženo dovoljeni obdelavi, kot je toplotna obdelava ali termizacija in se v svoji sestavi lahko spremeni, če so te spremembe omejene na dodatek oziroma odvzem naravnih sestavin mleka.

32.

Toplotno obdelano mleko za porabo je mleko, ki je namenjeno končnemu potrošniku, pridobljeno s toplotno obdelavo in oddano v promet kot pasterizirano mleko.

33.

Mlečni izdelki so:

-

izdelki, ki se pridobivajo izključno iz mleka, pri čemer se lahko dodajajo snovi, potrebne za njihovo proizvodnjo, če se te snovi ne uporabljajo za to, da bi v celoti ali deloma zamenjale katerokoli sestavino mleka;

-

sestavljeni izdelki, katerih bistveni del je mleko ali mlečni izdelek glede na količino ali značilnost izdelka ter katerih sestavine ne zamenjujejo in niso namenjene zamenjavi neke sestavine mleka.

34.

Razkuževanje je obdelovanje opreme ali orodja z vročo vodo najmanj 82 °C, ali z ustreznimi kemičnimi pripravki z namenom, da se uniči mikroorganizme.

35.

Mleto ali zrezano meso je meso, ki je bilo sesekljano, zrezano ali zmleto na majhne delce.

36.

Polpripravljene mesne jedi so meso ali jedi iz mesa, ki so jim dodane le začimbe, aditivi ali živila rastlinskega izvora, in so bili obdelani tako, da se niti notranja celična struktura mesa, niti značilnosti svežega mesa niso spremenile, in so namenjeni za neposredno oddajo v promet.

37.

Pripravljene mesne jedi so embalirani mesni izdelki, kulinarično pripravljeni, lahko z dodatkom drugih živil, popolnoma ali delno toplotno obdelani in ohlajeni ali zamrznjeni.

38.

Embaliranje je zaščita z zavijanjem v osnovni ovoj ali ovitek (npr. klobase), oziroma spravljanje v ustrezne posode, pri čemer pride živilo v neposredni stik z ovojem ali posodo.

39.

Pakiranje je dajanje živil ali surovin v transportno embalažo za oddajo v promet.

40.

Preembaliranje je postopek, s katerim se embalirano surovino oziroma živilo, pred oddajo v promet ponovno embalira in po potrebi pakira.

41.

Živila z majhnim odstotkom mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov so živila, za katere je bilo kot surovinski sestav pri proizvodnji uporabljeno največ 10% mesa, polpripravljenih mesnih jedi ali mesnih izdelkov.

42.

Ribji izdelki so vse sveže ali predelane morske ali sladkovodne živali, njihovi deli, vključno z ikrami, razen vodnih sesalcev in dvoživk.

43.

Obrat za gojitev konzumnih školjk je določeno označeno območje morja ali zaliva, v katerem se goji školjke za javno potrošnjo.

44.

Obrat za naravno prečiščenje živih školjk je določeno označeno območje morja, ki se uporablja samo za naravno prečiščenje živih školjk.

45.

Obrat za umetno prečiščenje školjk (center za purifikacijo) je registriran obrat z bazeni, ki imajo dotok naravne, čiste, predhodno z ustrezno metodo očiščene morske vode, v katere se za določen čas potopijo školjke, da se prečistijo.

46.

Obrat za odpremo živih konzumnih školjk je obrat v bližini gojišča školjk, opremljen za sprejem, pranje, čiščenje, sortiranje in pakiranje živih školjk, zdravstveno ustreznih za prehrano ljudi.

47.

Gojena divjad so kopenski sesalci ali ptice, ki ne veljajo za domače živali iz 17. do 19. točke tega člena, in ki se jih redi kot domače živali. Za gojeno divjad se ne štejejo divji sesalci in ptice, ki prosto živijo na zaprtem območju podobno kot prosto živeča divjad, vendar se jih ne kolje kot domače živali, temveč lovi v skladu s predpisi o lovstvu.

48.

Meso gojene divjadi so vsi deli divjih kopenskih sesalcev in divjih ptic. Med vrste divjih ptic se šteje tudi divje vrste perutnine (puranov, pegatk, rac, gosi, prepelic, jerebic, golobov in fazanov ter neletečih ptic), ki se jih razmnožuje, redi in zakolje v ujetništvu, in katerih meso je ustrezno za prehrano ljudi.

49.

Nosilec dejavnosti je pravna ali fizična oseba, ki je lastnik ali upravljalec živilskega obrata in je odgovoren za zdravstveno ustreznost in varnost živil, ki jih daje v promet.

50.

Mlekarnica je prostor, ločen od hleva ali izven hleva, kjer se surovo mleko zbere, shrani in ohladi.

51.

Mehansko izkoščeno meso je meso, ki se ga mehansko pridobi od kosti, na katerih so še deli mesa, razen kosti glave, kosti okončin, nižje od karpalnega oziroma tarzalnega sklepa in križnih vretenc pri prašičih.

3. člen

(vrste živilskih obratov)

Obrati iz tega pravilnika so:

1.

klavnice za zakol parkljarjev, kopitarjev, perutnine, gojene divjadi in kuncev;

2.

obrati za razsek in pakiranje mesa parkljarjev, kopitarjev, perutnine, gojene divjadi in kuncev;

3.

obrati za obdelavo, razsek in pakiranje mesa divjadi;

4.

obrati za predelavo mesa parkljarjev, kopitarjev, perutnine, kuncev in divjadi;

5.

obrati za proizvodnjo mletega mesa in za proizvodnjo polpripravljenih mesnih jedi;

6.

obrati za preembaliranje živil;

7.

obrati za predelavo mesa parkljarjev, kopitarjev, perutnine, kuncev in divjadi v sklopu grosističnih trgovskih obratov;

8.

obrati za proizvodnjo ribjih izdelkov;

9.

obrati za pridelavo in predelavo konzumnih školjk:

a)

gojišča konzumnih školjk,

b)

obrati za naravno prečiščenje živih školjk,

c)

centri za umetno prečiščenje školjk (centri za purifikacijo),

d)

obrati – centri za odpremo živih konzumnih školjk,

e)

obrati za predelavo školjk;

10.

obrati za obdelavo in predelavo žab in polžev;

11.

obrati za zbiranje in sortiranje jajc;

12.

obrati za predelavo jajc;

13.

obrati za pridelavo, zbiranje, standardizacijo, obdelavo in predelavo mleka. Ti obrati so:

a)

posestva za pridelavo mleka,

b)

zbiralnice mleka,

c)

obrati za standardizacijo mleka,

d)

obrati za toplotno obdelavo mleka,

e)

obrati za predelavo mleka – mlekarne;

14.

obrati za predelavo in skladiščenje medu;

15.

obrati za obdelavo, dodelavo, predelavo in skladiščenje črev, želodcev in mehurjev parkljarjev in kopitarjev;

16.

obrati za topljenje in predelavo maščob, proizvodnjo ocvirkov in drugih izdelkov iz surovin živalskega izvora, razen mesa;

17.

obrati za hlajenje, zamrzovanje in skladiščenje živil;

18.

obrati za proizvodnjo živil, ki vsebujejo majhen odstotek mesa, polpripravljenih mesnih jedi oziroma mesnih izdelkov;

19.

obrati za klanje in obdelavo rib in drugih konzumnih vodnih živali pri ribogojnicah.

(2)

Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za med, ki ga pridelovalci neposredno oddajajo v promet končnemu potrošniku. Obrati za zbiranje, predelavo in skladiščenje medu morajo biti registrirani skladno z določbami tega pravilnika.

4. člen

(kategorizacija živilskih obratov)

(1)

Obrati iz prejšnjega člena se glede gradnje, tehnične opremljenosti, zmogljivosti, načina in organizacije dela razvrstijo v naslednje kategorije:

-

obrate, ki so praviloma večje zmogljivosti, in izpolnjujejo vse pogoje iz tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski obrati). V to kategorijo spadajo tudi izvozni in uvozni obrati;

-

obrate manjše zmogljivosti, ki proizvajajo živila na obrtniški način, za katere so dovoljena določena odstopanja od higiensko-tehničnih pogojev predpisanih v tem pravilniku (v nadaljnjem besedilu: obrtniški obrati);

-

obrati v sklopu kmetije (v nadaljnjem besedilu: kmetijski obrati).

(2)

Industrijski obrati lahko proizvajajo in oddajajo živila v promet brez krajevnih ali količinskih omejitev.

5. člen

(pogoji za obrtniške in kmetijske obrate)

(1)

Obrtniški obrati lahko proizvedejo omejeno količino živil za javno potrošnjo. Oddaja v promet živil, proizvedenih v obrtniških obratih, se lahko opravlja le na območju Republike Slovenije, in se izvaja v skladu s predpisanimi pogoji prevoza.

(2)

Obrtniške klavnice lahko zakoljejo tedensko do 20 glav živine (v nadaljnjem besedilu: GŽ).

(3)

Skupni letni zakol vseh vrst živali ne sme presegati 1000 GŽ, pri čemer se upošteva naslednje razmerje:

Za teleta in žrebeta se šteje živali, ki niso starejše od 6 mesecev.

(4)

V posebnih geografskih pogojih in ob upoštevanju prometnih razmer ter težav s preskrbo na določenem območju (npr. hriboviti predeli s slabo oskrbo), lahko VURS izjemoma dovoli obrtniškemu obratu, da lahko kolje do 2000 GŽ letno. O obratih iz prejšnjega in tega odstavka se vodi ločen register.

(5)

VURS lahko izjemoma dovoli povečanje tedenskega števila zaklanih jagnjet in kozličkov ob verskih praznikih. Tako pridobljenega mesa ni dovoljeno zamrzniti pred oddajo v promet.

(6)

Obrtniške perutninske klavnice lahko letno zakoljejo skupno največ 150.000 glav perutnine, pri čemer se ne upoštevajo noji. Če se v isti klavnici kolje tudi kunce, skupno število zaklanih živali ne sme preseči 150.000.

(7)

V obrtniških klavnicah kopitarjev, parkljarjev in perutnine lahko oddajajo meso v promet za javno potrošnjo le nosilci dejavnosti klavnic ali drugi mesarji samostojni podjetniki, pod pogojem, da so bile klavne živali njihova last.

(8)

Meso, pridobljeno v obratih iz prejšnjega odstavka, lahko nosilec dejavnosti klavnice ali mesar samostojni podjetnik odda v promet le v celih trupih ali polovicah, razsekanih največ na tri osnovne dele, v lastnih prodajalnah pa brez omejitev glede razseka.

(9)

Meso, pridobljeno v obrtniških obratih, ne sme biti embalirano in se ne sme prodajati industrijskim objektom.

(10)

Obrtniške razsekovalnice mesa, ki niso v sklopu registriranih klavnic, lahko proizvajajo največ 5 ton izkoščenega mesa parkljarjev in kopitarjev tedensko ali največ 3 tone izkoščenega mesa perutnine tedensko oziroma ekvivalentne količine mesa s kostmi.

(11)

Obrtniški obrati za predelavo lahko izdelajo največ do 7,5 ton mesnih izdelkov tedensko.

(12)

Obrtniški obrati za obdelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov se delijo na:

-

obrate, ki lahko obdelajo letno največ 500.000 litrov mleka;

-

obrate, ki lahko obdelajo letno največ 2,000.000 litrov mleka.

(13)

Če se v obrtniškem obratu skladišči samo pakirano meso oziroma druga pakirana živila, lahko VURS dovoli odstopanja od pogojev iz tega pravilnika glede zamrzovalnih skladišč.

(14)

Drugi obrtniški obrati, razen klavnic, lahko dajejo v promet živila le:

-

neposredno končnemu uporabniku,

-

drugim obrtniškim obratom,

-

prodajalcem na drobno in

-

obratom za pripravo jedi za javno prehrano.

6. člen

(registracija obratov)

(1)

Pred začetkom oddaje živil v promet za javno potrošnjo, mora biti vsak obrat iz 3. člena tega pravilnika odobren in registriran. Živilske obrate, razen obratov za pridelavo mleka in zbiralnic mleka, z odločbo odobri predstojnik VURS, s katero ugotovi, da obrat izpolnjuje predpisane pogoje iz tega pravilnika, in da ima ustrezen sistem notranjih kontrol po načelu ugotavljanja kritičnih točk (HACCP1), obratu določi obseg dovoljene dejavnosti glede na vrsto živali oziroma surovin in tehnologije, kategorijo iz 4. člena tega pravilnika in kontrolno številko.

(2)

Za ugotovitev izpolnjevanja predpisanih pogojev mora zainteresirani obrat na VURS vložiti vlogo, iz katere je razvidno:

-

pravna ali fizična oseba, ki je nosilec dejavnosti;

-

uradno ime in točen naslov obrata;

-

predvidene dejavnosti glede na vrsto živali oziroma surovin in izdelkov, ki so načrtovani za proizvodnjo, s kratkim opisom tehnoloških postopkov ter dnevnimi proizvodnimi zmogljivostmi;

-

število zaposlenih v obratu za posamezna delovna področja in njihova izobrazba.

Vlogi mora priložiti:

-

dokazilo o lastništvu oziroma najemu objekta;

-

tehnično-tehnološki in gradbeni projekt;

-

projekt sistema oskrbe s pitno vodo, paro in električnim tokom ter projekt kanalizacijskega sistema in sistema odstranjevanja odpadkov;

-

kopijo uporabnega dovoljenja.

(3)

Obrat, ki izpolnjuje predpisane pogoje, se vpiše v register, ki ga vodi VURS, pri čemer se vodijo ločeni registri glede na kategorijo obrata. V register se vpiše: kontrolna številka, pravna ali fizična oseba, ki ji je z odločbo VURS odobrena dejavnost, ime oziroma naziv registriranega obrata, kraj lokacije obrata, vrsto živali oziroma surovin in odobreno dejavnost.

(4)

Registri iz prejšnjega odstavka se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije. Spremembe v registrih se objavljajo sproti, ažurirani registri pa se objavijo dvakrat letno.

(5)

Obratu se lahko dodeli le ena kontrolna številka za vse dejavnosti, ki se opravljajo na isti lokaciji.

(7)

Kontrolni številki obrata se lahko doda posebne predpisane razpoznavne oznake za določitev vrste živilskega obrata. Obrtniški obrati morajo imeti drugačno veterinarsko oznako od ostalih obratov.

(8)

Obrate – posestva za pridelavo mleka in zbiralnice mleka registrira, jim izda dovoljenje za oddajo mleka v javno potrošnjo in vodi register obratov VURS. V postopku registracije teh posestev se ne uporabljajo določbe drugega odstavka 6. člena.

7. člen

(ukrepi za odpravo pomanjkljivosti in izbris iz registra)

Obratom, ki ne izpolnjujejo pogojev, predpisanih s tem pravilnikom, veterinarski inšpektor odvisno od vrste in obsega pomanjkljivosti odredi odpravo pomanjkljivosti in po potrebi začasno prepove proizvodnjo oziroma oddajo živil v promet ter določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če se v obratu v določenem roku ne odpravi pomanjkljivosti, veterinarski inšpektor o tem obvesti VURS, ki razveljavi odločbo o odobritvi obrata in po dokončnosti odločbe o razveljavitvi izbriše obrat iz registra.

II. ODGOVORNOSTI IN OBVEZNOSTI NOSILCEV DEJAVNOSTI ŽIVILSKIH OBRATOV

8. člen

(splošno o odgovornosti)

Nosilec dejavnosti mora izvajati vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo zdravstveno ustreznost surovin in živil v vseh fazah proizvodnje. Nosilec dejavnosti je odgovoren za zdravstveno ustreznost surovin in živil, ki jih oddaja v promet za javno potrošnjo.

9. člen

(notranja kontrola)

(1)

Nosilec dejavnosti mora zagotoviti stalno preverjanje in kontrolo svoje proizvodnje po načelu ugotavljanja kritičnih točk v proizvodnji (HACCP). Imeti mora pisni načrt (plan) preverjanja kritičnih točk v proizvodnji, ki mora vsebovati naslednja temeljna načela:

-

analizo tveganja za posamezno živilo ali skupino tehnološko podobnih izdelkov;

-

določitev kritičnih kontrolnih točk za posamezne stopnje ali faze v proizvodnem procesu;

-

določitev kritičnih mejnih vrednosti, ki še zagotavljajo varnost izdelka;

-

sistematično kontrolo (monitoring) kritičnih točk;

-

določitev korekcijskih ukrepov, če se ugotovi odstopanje od mejnih vrednosti;

-

verifikacijo – preverjanje uspešnosti delovanja sistema;

-

evidence in dokumentacijo o izvajanju notranjih kontrol.

(2)

Za izvajanje notranjih kontrol po načelu ugotavljanja kritičnih točk morajo biti v načrtu iz prejšnjega odstavka zadolženi odgovorni delavci obrata.

(3)

Obveznosti iz tega člena veljajo za naslednje obrate:

a)

obrate za predelavo mesa parkljarjev, kopitarjev, perutnine, kuncev in divjadi;

b)

obrate za predelavo mesa parkljarjev, kopitarjev, perutnine, kuncev in divjadi v sklopu grosističnih trgovskih obratov;

c)

obrate za proizvodnjo ribjih izdelkov;

d)

obrate za predelavo školjk;

e)

obrate za predelavo žab in polžev;

f)

obrate za toplotno obdelavo mleka;

g)

obrate za predelavo mleka – mlekarne;

h)

obrate za topljenje in predelavo maščob, proizvodnjo ocvirkov in drugih izdelkov iz surovin živalskega izvora, razen mesa;

i)

obrate za proizvodnjo živil, ki vsebujejo majhen odstotek mesa, polpripravljenih mesnih jedi oziroma mesnih izdelkov.

j)

obrate za predelavo jajc.

(4)

Določbe tega člena ne veljajo za kmetijske obrate.

10. člen

(program čiščenja in razkuževanja)

(1)

Nosilec dejavnosti mora imeti program postopkov čiščenja in razkuževanja v svojem obratu in zagotoviti njegovo izvajanje. Program mora vsebovati najmanj naslednje elemente:

1.

dnevne postopke čiščenja, ki jih bo zagotovil nosilec dejavnosti pred začetkom dela in med delom za preprečevanje kontaminacije živil. V programu mora biti opredeljena tudi pogostnost posameznih postopkov (frekvenca čiščenja);

2.

ostale periodične postopke čiščenja (tedenske, mesečne, polletne itd.), ki jih bo zagotovil nosilec dejavnosti za preprečevanje kontaminacije živil. V programu mora biti opredeljena tudi pogostnost posameznih postopkov (frekvenca čiščenja);

3.

mikrobiološke preiskave opreme in pribora (brisi) za preverjanje uspešnosti čiščenja;

4.

podpis nosilca dejavnosti. Na programu mora biti naveden datum uveljavitve programa ob podpisu;

5.

v vsakem oddelku mora biti na vidnem mestu obešen obrazec o izvedenih dnevnih postopkih čiščenja. Ti obrazci se arhivirajo za dobo najmanj dveh let;

6.

o izvajanju programa in o izvedenih ukrepih v primerih ugotovljenih slabih rezultatov čiščenja in razkuževanja se vodi ustrezna dokumentacija;

7.

nosilec dejavnosti mora določiti odgovorne osebe, ki bodo zadolžene za izvajanje vseh aktivnosti čiščenja in razkuževanja, ter osebe, ki bodo zadolžene za nadzor nad izvajanjem čiščenja.

(2)

Za kmetijske obrate je program čiščenja lahko poenostavljen, zagotoviti pa morajo evidenco o opravljenih čiščenjih pred in med delom ter po končanem delu.

11. člen

(druge kontrole in ukrepi, ki jih mora zagotoviti nosilec dejavnosti)

(1)

Poleg notranjih kontrol iz 9. in 10. člena tega pravilnika mora nosilec dejavnosti živilskega obrata zagotoviti še naslednje ukrepe oziroma kontrole:

1.

kontrolo zdravstvene ustreznosti pitne vode v obratu;

2.

odvzem vzorcev za preiskave delovnih površin, surovin in živil v lastnem ali drugem laboratoriju za preverjanje uspešnosti postopkov čiščenja in razkuževanja, ter za preverjanje skladnosti surovin in živil s predpisanimi normativi;

3.

redno umerjanje (kalibracijo) merilnih naprav po navodilih proizvajalca (npr. termometrov, globinskih termometrov oziroma sond – termokaplov, ki se uporabljajo za merjenje termičnih procesov) in kontrolo, če imajo termografi predpisane parametre (npr. zapisovanje temperature najmanj vsake pol ure);

4.

zagotavljanje ukrepov dezinfekcije, dezinsekcije in deratizacije (v nadaljnjem besedilu: DDD);

5.

zagotoviti mora tako označevanje surovin oziroma živil, ki jih obrat daje v promet, da je mogoče ugotoviti njihov izvor. V proizvodnih skladiščih živilskega obrata so lahko le surovine oziroma živila iz lastne proizvodnje. Obrat je lahko registriran tudi za dejavnost komercialnega skladiščenja živil živalskega izvora drugih proizvajalcev, če ima ločene skladiščne prostore. Živil, proizvedenih v vseh kategorijah živilskih obratov iz tega pravilnika, ki so bila oddana v maloprodajno mrežo in so bila v prodajalnah že naprodaj potrošnikom, ni dovoljeno vračati v proizvodni obrat, razen primera iz osmega odstavka tega člena. Izjema so trajna živila (izdelki z manj kot 40% vode v končnem izdelku) in konzerve, ki imajo manjše tehnološke pomanjkljivosti glede embalaže ali označevanja. O dovoljenju za vrnitev živil v proizvodno skladišče za vsak posamezni primer odloča uradni veterinar. Nosilec dejavnosti mora vsako vrnjeno pošiljko prijaviti uradnemu veterinarju, ki dovoli ali prepove vračanje živila in odloči o nadaljnjem postopku z vrnjenimi živili;

6.

voditi mora evidenco porabe serijsko oštevilčenih etiket z veterinarskim znakom in kontrolo pravilne uporabe teh etiket za označevanje živil;

7.

če se z laboratorijskimi preiskavami ali na drug način ugotovi, da obstaja nevarnost za zdravje ljudi, mora nemudoma obvestiti uradnega veterinarja;

8.

v primeru da se ugotovi neposredna nevarnost za zdravje ljudi mora takoj vzeti iz prometa vsa živila, izdelana s podobno tehnologijo ali v podobnih pogojih, ki predstavljajo enako tveganje. Nosilec dejavnosti obrata je o tem dolžan takoj obvestiti uradnega veterinarja, ki odloči, kam se naj uskladišči taka pošiljka živil. Živila, vrnjena zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, morajo biti pod kontrolo uradnega veterinarja, dokler se jih po njegovi odločitvi ne uniči ali predela v druge namene, razen za prehrano ljudi.

(2)

Nosilec dejavnosti obrata mora voditi evidence:

1.

v klavnici: o vrstah, številu in poreklu zaklanih živali, o količini izdanega mesa, o opravljenih notranjih kontrolah in o njihovih rezultatih;

2.

v obratu za predelavo mesa: o količini in poreklu prejetega mesa in količini mesnih izdelkov oddanih v promet, o porabi aditivov in drugih dodatkov ter o opravljenih notranjih kontrolah blaga in o njihovih rezultatih;

3.

v drugih obratih iz 3. člena tega pravilnika: o izvoru in količini prejete ali pridobljene surovine, količini končnih izdelkov, oddanih v promet in o opravljenih notranjih kontrolah surovin in izdelkov in o njihovih rezultatih.

(3)

Evidence iz tega in prejšnjega člena, morajo biti shranjene najmanj dve leti in biti na voljo za pregled uradnemu veterinarju.

(4)

Nosilec dejavnosti kmetijskega obrata mora zagotoviti kontrole iz 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena in voditi evidence o številu in vrsti vzrejenih in zaklanih živali, ter o količini proizvedenih živil, ki jih daje v promet.

12. člen

(izobrazba delavcev)

(1)

Vodja industrijskega obrata – oseba, ki je odgovorna za ustreznost surovin oziroma živil, mora imeti najmanj VII. stopnjo izobrazbe živilske smeri. Za izobrazbo živilske smeri se šteje – inženir živilske tehnologije, doktor veterinarske medicine, doktor medicine, diplomirani inženir sanitarnega inženirstva.

(2)

Nosilec dejavnosti obrtniškega obrata, oziroma oseba, ki v obratu dela, mora imeti glede na vrsto živil, ki jih proizvajajo, najmanj IV. stopnjo izobrazbe živilske smeri (mesarstvo, mlekarstvo, hotelirstvo, gostinstvo itd.).

(3)

Nosilec dejavnosti živilskega obrata mora zagotoviti izobraževanje delavcev o pravilni higieni in tehnologiji proizvodnje živil in jih s tem usposobiti za higiensko ustrezno delo v posameznih specifičnih vrstah proizvodnje.

(3)

Nosilec dejavnosti kmetijskega obrata oziroma oseba, ki v obratu dela, mora imeti glede na vrsto živil, ki jih proizvajajo, najmanj IV. stopnjo izobrazbe živilske smeri ali uspešno opravljen tečaj po programu Uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva (certifikatni sistem izobraževanja), ki ga odobri VURS.

(4)

Delavci, ki prihajajo v stik z živili in surovinami, morajo imeti tudi temeljno znanje o živalskih kužnih boleznih, o njihovem preprečevanju in prenašanju na ljudi ter o predpisih o varstvu pred kužnimi boleznimi živali.

(5)

O opravljenem izobraževanju mora delavec prejeti potrdilo, ki se hrani v arhivu obrata.

(6)

Delavcem, ki že imajo ustrezno znanje in sposobnosti, se ni potrebno dodatno izobraževati, če lahko ustrezne kvalifikacije dokažejo s spričevalom.

III. SPLOŠNI POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI ŽIVILSKI OBRATI

13. člen

(veljavnost splošnih pogojev)

Splošni pogoji, predpisani v tem pravilniku, veljajo za vse obrate iz 3. člena tega pravilnika.

14. člen

(lokacija, dvorišče in poti)

(1)

Lokacija za graditev novega obrata mora biti izven strnjenega naselja in na območju, ki ni z urbanističnim načrtom predvideno za gradnjo stanovanjskih objektov. Zgrajeni obrat ne sme ogrožati drugega obrata, prav tako ga ne sme ogrožati okolica obrata z neprijetnimi vonji, dimom, prahom ali drugačnim onesnaženjem.

(2)

Ne glede na prejšnji odstavek so lahko kmetijski in obrtniški obrati za predelavo in skladiščenje mesa, mesnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, medu, ter obrati za odpremo živih konzumnih školjk, v naselju, pod pogojem, da ne ogrožajo okolice.

(3)

Obrati ne smejo biti v stanovanjskih prostorih, od njih morajo biti gradbeno ločeni.

(4)

Kmetijski in obrtniški obrat mora imeti okolico urejeno tako, da se preprečuje škodljive vplive na surovine oziroma živila. Dvorišče okoli živilskega dela kmetije mora biti utrjeno (tlakovano, asfaltirano ipd.). Deli dvorišča, ki niso utrjeni, morajo biti pokriti z zelenjem. Prostori za proizvodnjo surovin oziroma živil morajo imeti poseben vhod. Med stanovanjem in delovnimi prostori kmetijskega obrata je dovoljen prehod, ki mora biti opremljen z vrati.

(5)

Obrat mora biti zgrajen na kompaktnem in odcednem zemljišču z nizko gladino talne vode ali plime in ne sme biti na poplavnem terenu ali terenu nagnjenem k drsenju.

15. člen

(območje živilskega obrata)

(1)

V območje živilskega obrata spadajo zgradbe z ustreznim zemljiščem, ceste, dvorišče z zelenicami ter naprave, ki služijo potrebam živilskega obrata.

(2)

Površina zemljišča mora ustrezati zmogljivosti, številu in velikosti zgradb, da bi se zagotovila njihova funkcionalna povezanost in zadostna oddaljenost čistega od nečistega dela obrata.

(3)

Celotno območje obrata mora biti ograjeno s primerno ograjo, ki učinkovito preprečuje dostop nezaposlenim ljudem in živalim v območje obrata.

(4)

Vhod v območje obrata in izhod iz njega morata biti pod kontrolo.

(5)

Psi, mačke in druge živali, razen klavnih živali v klavnicah, ne smejo imeti dostopa v območje obrata oziroma v njegove prostore.

(6)

Določbe tretjega in četrtega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških obratov. Za kmetijske obrate se uporabljajo samo določbe prejšnjega odstavka, pri čemer morajo nosilci dejavnosti skrbeti, da te živali nimajo dostopa do tistega dela obrata oziroma posestva, kjer se opravlja dejavnost proizvodnje živil.

16. člen

(promet v območju obrata)

(1)

Dovozne ceste in poti na dvorišču obrata morajo biti dovolj široke in iz trdnega materiala (beton, asfalt, tlakovano), da se preprečuje dviganje prahu oziroma raznašanje blata ob deževju. Na območje obrata je lahko speljan industrijski tir.

(2)

Poti in površine, ki so trdno protiprašno obdelane, morajo biti primerne za čiščenje. Na razpolago mora biti dovolj hidrantov in odtokov.

(3)

Poti v območju obrata se ločijo na:

-

nečiste poti, ki se uporabljajo za prevoz klavnih živali, živalskih odpadkov, odpadkov in drugega materiala;

-

čiste poti, ki se uporabljajo za prevoz živil, surovin, dodatkov in drugih sestavin ter materiala za pakiranje.

(4)

Čiste in nečiste poti se med seboj ne smejo križati.

(5)

Določbe tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

17. člen

(ločitev čistega in nečistega dela obrata)

(1)

Obrat sestavljata čisti in nečisti del.

(2)

Zgradbe na območju obrata morajo biti razporejene tako, da je čisti del območja lociran na eni strani, v smeri glavnega izhoda gotovih izdelkov, in da je prostorsko ločen od nečistega dela obrata.

(3)

Čisti del obrata sestavljajo:

-

upravno poslopje (poslovni prostori);

-

zgradbe za proizvodnjo;

-

prostori za skladiščenje aditivov, začimb in materiala za embaliranje oziroma pakiranje;

-

prostor ali mesto za pranje in razkuževanje prevoznih sredstev, s katerimi se dovažajo surovine in odvažajo živila.

(4)

Upravno poslopje je lahko zunaj območja obrata.

(5)

V živilskem obratu morajo biti posebni prostori za uradnega veterinarja.

(6)

Proizvodni obrati morajo biti načrtovani tako, da je prostorsko omogočen tok proizvodnje živil od surovine do živila brez vračanja surovin po isti poti, in tako, da se poti za živila ne križajo s potmi za surovine in živalske odpadke. Tudi poti delavcev morajo biti načrtovane tako, da delavci iz nečistih delov obrata ne prečkajo poti v čistem delu oziroma ne hodijo ali se zadržujejo v prostorih čistega dela.

(7)

Čisti del obrata, kjer se proizvajajo, obdelujejo ali predelujejo nezaščitena živila ali surovine za nadaljnjo proizvodnjo, se šteje za visoko tvegano območje živilskega obrata.

(8)

Če to narava dela zahteva, morajo biti prostori obrata za predelavo in proizvodnjo živil razdeljeni na hladni in topli del in v odvisnosti od tehnološkega vrstnega reda proizvodnje ustrezno povezani.

(9)

Nečisti del obrata sestavljajo zgradbe oziroma območja:

-

za sprejem in namestitev živali;

-

za pranje in razkuževanje prevoznih sredstev, s katerimi se prevaža živali;

-

za zbiranje in spravljanje živalskih odpadkov;

-

za predelavo živalskih odpadkov (kafilerija zaprtega tipa);

-

pokrit prostor za gnoj in ograjen prostor za odpadke;

-

za primarno obdelavo odplak;

-

za kotlovnico.

(10)

Prostor za pranje in razkuževanje prevoznih sredstev, delavnice za vzdrževanje in kotlovnica so lahko na meji čistega in nečistega dela območja obrata.

(11)

Določbe tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

18. člen

(oskrba z vodo in elektriko)

(1)

Vsak obrat mora biti priključen na vir pitne vode pod pritiskom, ki mora biti po internem vodovodnem omrežju speljana v posamezne prostore v obratu. Pitno vodo lahko obrat dobiva iz javnega vodovoda ali iz lastnega vira. Voda, ki se uporablja v živilskih obratih, mora glede ustreznosti in rednih pregledov pitne vode izpolnjevati pogoje v skladu s predpisi o zdravstveni ustreznosti pitne vode.

(2)

V obratih, ki se oskrbujejo z vodo iz lastnih zaprtih vodnjakov prek hidroforov, vodnih stolpov, rezervoarjev ipd., je treba zagotoviti:

-

zadosten tlak na najbolj oddaljenem mestu porabe;

-

napravo za kloriranje vode, ki zagotavlja ustrezno koncentracijo zaostalega klora v vodi. Naprava za kloriranje mora biti opremljena z alarmnim sistemom, ki se aktivira, če odpove dodajanje klora v vodo;

-

kontaktni čas klora najmanj 20 minut pred uporabo vode.

-

naprava za kloriranje mora delovati, kadar je razkuževanje vode potrebno.

(3)

Tehnična voda se lahko uporablja za proizvodnjo tehnične pare, ki ne prihaja v stik z živili, ter v hladilnih in protipožarnih sistemih. Cevovodi za tehnično paro in vodo morajo biti vidno in jasno označeni in ne smejo biti speljani skozi proizvodne prostore tako, da bi voda iz teh cevi lahko kontaminirala živila. V prostorih obrata mora biti zagotovljena centralna oskrba s toplo vodo.

(4)

V obratih za obdelavo in predelavo morskih rib in drugih morskih organizmov ter v obratih za proizvodnjo konzumnih školjk je dovoljena tudi uporaba čiste morske vode.

(5)

Vsak obrat mora biti priključen na izvor električne energije.

(6)

Obrtniški in kmetijski obrati se lahko oskrbujejo s toplo vodo tudi lokalno – z grelci za vodo.

(7)

Določbe drugega in tetjega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

19. člen

(izolacija cevi)

(1)

V proizvodnih prostorih in na hodnikih obrata, po katerih se prevažajo surovine ali živila, morajo biti cevovodi za hladno in toplo vodo, paro, hladilne naprave in kanalizacijo nameščene zunaj območja, kjer se prenaša ali prevaža surovine ali živila, in obloženi z izolacijskim materialom. Izolacijski material mora biti zaščiten z oblogo, ki se lahko čisti in ne prepušča vode. Penasti izolacijski materiali (armaflex) brez zaščitne prevleke niso dovoljeni.

(2)

Navpični cevovodi morajo biti nameščeni tako, da s stensko površino ne oblikujejo skritih kotov, ki jih pri čiščenju in pomivanju ni mogoče doseči.

(3)

Določbe tega člena niso obvezne za odobritev kmetijskih obratov.

20. člen

(zaščita vodovodnega omrežja obrata)

(1)

Za zavarovanje vodovoda pred onesnaženjem zaradi negativnega tlaka v vodovodnem omrežju morajo biti na vseh iztokih za toplo in hladno vodo ventili proti povratni sifonaži:

-

če imajo pipe navoje ali druge priključke, na katere se pritrdijo cevi za pranje iz gume ali plastike;

-

če so konci cevi potopljeni v vodo oziroma če je njihova iztočna odprtina pod gladino vode v posodi;

-

če se pipe uporabljajo za izpiranje črev ali drugega podobnega materiala.

(2)

Ventile proti povratni sifonaži je treba namestiti neposredno za pipo oziroma drugo vrsto priključka, biti morajo funkcionalni in zlahka dostopni za kontrolo.

21. člen

(odstranjevanje odplak iz obrata)

(1)

Odplake je treba odvajati iz obrata na tak način, da se preprečuje onesnaženje okolja.

(2)

Odplake je treba iz obrata odvajati po treh ločenih sistemih: s kanalizacijo za meteorno vodo, kanalizacijo za tehnološke odplake in kanalizacijo za fekalije.

(3)

Meteorno vodo je dovoljeno spuščati v kanalizacijo ali naravni sprejemnik brez čiščenja.

(4)

Tehnološke odplake in fekalne odplake je treba, preden se jih spusti v naravni sprejemnik, ustrezno očistiti. Če je v kraju, kjer je lociran obrat, mestna čistilna naprava, je treba iz tehnoloških odplak pred izpustom izločiti grobe delce in maščobe, če pa čistilne naprave ni, mora obrat sam zagotoviti čiščenje odplak skladno s predpisi o varstvu okolja ter o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz:

-

obratov za proizvodnjo, predelavo in konzerviranje mesa ter proizvodnjo mesnih izdelkov;

-

obratov za predelavo mleka in proizvodnjo mlečnih izdelkov;

-

obratov reje domačih živali in obratov za proizvodnjo rastlinskih in živalskih olj in maščob.

(5)

V proizvodnih prostorih obrata, v katerih se pri tehnoloških postopkih uporablja voda, je treba zagotoviti njen odvod tako, da se odplake ne razlivajo po tleh. V delovnih prostorih, razen v prostorih s temperaturo pod 0°, mora biti ustrezno število odtokov, opremljenih z vodnimi zaporami proti smradu in dostopu glodalcev in druge golazni. Vodne zapore morajo biti izvedene tako, da jih je mogoče enostavno razstaviti in čistiti.

22. člen

(splošni pogoji vzdrževanja higiene v obratih, zaščita pred insekti in glodalci)

(1)

Delovni prostori – tla, stene, stropi, stroji in oprema morajo biti dobro vzdrževani brez poškodb, ki bi onemogočale vzdrževanje v higienskem stanju. Vsak delovni dan je treba delovne prostore in opremo po končanem delu temeljito očistiti in po potrebi razkužiti. Pred začetkom dela morajo biti prostori, stroji in oprema čisti in redno vzdrževani, da se prepreči onesnaženje surovin in živil.

(2)

V vseh obratih je treba sistematično zatirati in uničevati insekte in glodalce.

(3)

Obrati morajo biti primerno zaščiteni pred vdorom glodalcev, insektov, ptičev in drugih živali. Vsa vhodna vrata morajo biti zgrajena iz takšnega materiala, da ga glodalci ne morejo pregristi, in tako izdelana, da dobro tesnijo, opremljena morajo biti z napravo za samodejno zapiranje ali pa morajo imeti zračno zaveso.

(4)

Obrati morajo z vzdrževanjem čistoče in reda okolice obrata stalno preprečevati razvoj insektov in glodalcev in zagotoviti sistematsko zatiranje teh škodljivcev (DDD ukrepi). To delo lahko za nosilca dejavnosti obrata opravljajo tudi organizacije, ki imajo ustrezna pooblastila.

(5)

Uporaba električnih lovilcev mrčesa je dovoljena, vendar morajo biti te naprave nameščene izven območij, kjer se ravna z živili, tako da ne more priti do onesnaženja surovin in živil z ostanki insektov.

23. člen

(higiena pri pranju živil, prostorov, opreme in vozil)

(1)

Za pranje prostorov in opreme je treba uporabljati vodo s tako temperaturo, ki zagotavlja uspešno čiščenje in odstranjevanje maščobe. V proizvodnih prostorih morajo biti nameščeni priključki za toplo vodo ali ustrezna naprava za pranje in dodajanje sredstev za čiščenje. Cevi za pranje morajo biti, kadar se ne uporabljajo, na primernih obešalnikih, nameščenih na stenah v neposredni bližini priključkov za vodo.

(2)

Voda s temperaturo 82 °C se uporablja za razkuževanje ročnega orodja in premične opreme.

(3)

V mlekarskih obratih se lahko uporablja voda z drugo temperaturo v kombinaciji s sredstvi za čiščenje in razkuževanje.

(4)

Vsa oprema, ki se uporablja za obdelavo in pranje živil (mize za obdelavo organov, čiščenje in obdelavo želodcev in črev, oprema za pranje trupov živali, pranje praznih in polnih pločevink itd.), in statična oprema za razkuževanje ročnega orodja (stoječi sterilizatorji), mora imeti odvod preko vodne zapore v kanalizacijo.

(5)

Vsaka naprava za pranje živil, opreme in pribora mora biti zaščitena tako, da pri pranju voda ne škropi po okolici in se ne razliva po tleh, kadar pa se pere z vročo vodo, mora biti urejen odvod pare.

(7)

Za razkuževanje in pomivanje oziroma pranje opreme mora biti v obratu na primernem mestu eden ali več ustrezno velikih prostorov. Tla, stene in strop tega prostora morajo imeti gladke površine in biti neprepustni za vodo. V njem mora biti vgrajen zbiralnik za odvod odpadne vode, prezračevalna naprava in odbojniki na stenah. V prostorih, kjer se pomivanje opravlja ročno, morajo biti dovodi hladne in tople vode ter krožni termometer, vgrajen na iztočnem delu cevi za toplo vodo, svetlobni vir s predpisano intenzivnostjo in podstavki za opremo.

(8)

Vhod za umazano opremo mora biti ločen od izhoda za oprano opremo (pretočni način). Skladiščenje oprane opreme mora biti ločeno od prostora za pranje.

(9)

Če se za pomivanje in razkuževanje posode uporablja pretočna naprava, mora ta biti na primernem mestu blizu proizvodnih oddelkov, v katerem je ustrezno zračenje. Pretočna naprava mora imeti lastno opremo za odvod pare, vgrajen krožni termometer in odprtino za kontrolo delovanja, cevi za dovod tople vode in odvod odplak preko vodne zapore neposredno v kanalizacijo. Odpadne vode iz stroja po pranju ni dovoljeno ponovno uporabiti, razen če se predhodno ustrezno očisti.

(10)

Pribor in sredstva za razkuževanje (ročno orodje, sredstva za čiščenje, pomivanje in razkuževanje ipd.) morajo biti shranjena v posebnem prostoru ali na ločenem mestu z ustrezno omaro.

(11)

Objekt oziroma mesto za pranje in razkuževanje prevoznih sredstev mora imeti:

-

betonski ali kovinski podstavek ali kanal za pranje vozil, ki ima kanalizacijski sistem z ustrezno zmogljivostjo;

-

prostor za pribor in razkužila ali rezervoar z razkužilom in črpalko;

-

priključke za hladno in toplo vodo s temperaturo, predpisano v drugem odstavku tega člena, ter s termometrom, vgrajenim na iztočni cevi za toplo vodo;

-

ustrezno velike sanitarne prostore iz 38. člena tega pravilnika za delavce, zaposlene v tem objektu, ali pa morajo biti ti prostori v neposredni bližini.

(12)

Določbe petega, šestega in sedmega odstavka ter prve in četrte alinee enajstega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških obratov.

(13)

Določbe petega, šestega in sedmega odstavka ter enajstega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev kmetijskih obratov.

24. člen

(materiali za gradnjo in ureditev prostorov)

(1)

Material, ki se uporablja za gradnjo prostorov v obratu, mora omogočati higiensko vzdrževanje prostorov. Biti mora odporen proti obrabi in koroziji.

(2)

Tla v prostorih morajo biti iz trdnega materiala, neprepustnega za vodo, sol in kisline ter odpornega proti sredstvom za čiščenje in razkuževanje. Tla morajo biti izdelana tako, da se zlahka čistijo in da niso spolzka, proti iztokom morajo padati v zadostnem naklonu, da odpadna voda zlahka odteka v kanalizacijo.

(3)

Pod klavno in obdelovalno linijo mora biti izdelan žlebast kanal, ki je dovolj širok in prav tako nagnjen proti iztokom, ki so na ustreznih mestih v kanalu.

(4)

Stiki sten in tal morajo biti zaobljeni v vseh delovnih prostorih.

(5)

Vogali stebrov in drugi robovi, ki so izpostavljeni udarcem, morajo biti zaščiteni s kotniki iz nerjaveče pločevine, ki morajo biti izvedeni v isti ravnini kot stenska površina.

(6)

Stene delovnih prostorov morajo biti gladke, iz trajnega materiala in svetle barve. V delovnih prostorih morajo biti stene obložene z gladkim materialom, neprepustnim za vodo, ki omogoča mokro čiščenje in razkuževanje do višine najmanj treh metrov, v klavnih prostorih najmanj do treh metrov, v hladilnicah in zamrovalnicah pa najmanj do višine skladiščenja.

(7)

V prostorih, kjer se zahteva določeni toplotni režim (hlajenje, zamrzovanje, razsek, razsoljevanje itd.), morajo biti stene ustrezno toplotno izolirane.

(8)

V prostorih in hodnikih ter pred vrati prostorov, kjer se prevažajo živila po tleh, morajo biti vgrajeni zaščitni odbojniki iz nerjavečega materiala, da se prepreči poškodbe zidov in vrat.

(9)

Stropi in notranje strešne konstrukcije morajo imeti ravne površine bele ali druge svetle barve. Vzdrževati jih je treba tako, da na njih ni poškodb, kondenzacije vode ali da ne odstopa material, iz katerega so narejeni, z njim obloženi ali prepleskani.

(10)

Okna morajo imeti okvirje iz nerjavečega materiala, spodnji okvir okna – polica mora biti nagnjena proti tlem pod kotom najmanj 25°. Če je možno, da skozi okna prodrejo prah, neprijetni vonji in dim, morajo biti okna zaprta.

(11)

Vrata morajo biti izdelana iz nerjaveče kovine ali trdne plastike in dovolj široka, da se živila med transportom ne dotikajo njihove površine in podbojev. Vratni podboji morajo biti obloženi s kovino, odporno proti koroziji, in vgrajeni tako, da so njihovi stiki s steno v isti ravnini kot stenska površina.

(12)

Prepovedano je raztresati žaganje ali podobne snovi po tleh prostorov, ki so namenjeni obdelavi in shranjevanju surovin in živil.

(13)

Določbe tretjega, četrtega, petega, osmega in desetega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

25. člen

(oprema)

(1)

Oprema, ki se uporablja pri klanju živali ter obdelavi in predelavi mesa in drugih živil v obratih, mora biti izdelana iz materiala, ki je trden, ki ni porozen, ne vpija tekočin, brez vonja ter odporen proti koroziji in ne sme reagirati z nobeno sestavino živila, spojino za pomivanje in razkuževanje ali sredstvom za vzdrževanje opreme.

(2)

Oprema, ki pride v neposredni stik z živili, mora biti tako konstruirana, da jo je mogoče zlahka razstaviti in ustrezno higiensko vzdrževati.

(3)

Na površini opreme, ki pride v neposredni dotik s surovinami in živili, ne sme biti razpok in vdolbin, odprtih stikov, neravnih površin in skritih kotov, vsa zvarjena mesta morajo biti ravna, gladka in v isti ravnini kot ostala površina.

(4)

Površine delovnih miz, na katerih se reže živila, morajo biti iz plastičnega materiala, ki ne vpija vlage in ga je mogoče čistiti. Del mize, na katerem se reže živila (plastična deska), mora biti tako konstruiran in nameščen, da ga je mogoče enostavno odstraniti in očistiti.

(5)

Določbe tretjega odstavka tega člena veljajo tudi za posode (kontejnerje) za prevoz živil in cisterne za prevoz tekočih živil. Konstruirane morajo biti tako, da je mogoče popolnoma sprazniti vsebino. Pipe ali druge naprava za izpust vsebine morajo biti take, da se jih lahko enostavno odstrani in razstavi ter opere in razkuži.

(7)

Opreme iz lesa, usnja, stekla, emajla ali porcelana ni dovoljeno uporabljati v obratih za proizvodnjo živil, prav tako ne sme biti oprema, ki prihaja v stik s surovinami oziroma živili pobarvana z barvami. Steklo in porcelan je dovoljeno uporabiti le kot embalažo za končne izdelke.

(8)

Lesena oprema je dovoljena samo v prostorih za prekajevanje, zorenje in skladiščenje suhomesnatih izdelkov, trajnih klobas, rib in sirov, ter skladiščenje pakiranih živil, začimb, aditivov in embalaže (lesene palete).

(9)

Posode, zabojniki in podoben material za pakiranje živil, namenjen večkratni uporabi, mora biti iz trdnega materiala, odpornega na korozijo, ki omogoča enostavno čiščenje in razkuževanje.

26. člen

(prenašanje živil, ravnanje z živalskimi odpadki v obratu in oprema)

(1)

V obratih, kjer se transport trupov zaklanih živali, surovin in živil opravlja po tirih, morajo biti tiri iz materiala, odpornega proti koroziji, in nameščeni zadosti daleč od sten tako, da je možen prehod, in da se živilo nikjer ne dotika sten ali druge opreme. Zlasti se ne smejo med seboj dotikati že obdelani in neobdelani trupi, višina tirov pa mora biti taka, da so trupi in meso najmanj 30 cm dvignjeni od tal.

(2)

Nosilne konstrukcije tirov morajo biti prav tako iz materiala, odpornega proti koroziji, ali zaščiteni z obstojno barvo, ki se ne sme luščiti in je odporna proti vlagi.

(3)

Živila ali surovine ne smejo priti v direktni stik s stenami ali tlemi. Zaradi tega je treba posode, v katerih se hrani ali prenaša surovine oziroma živila, postavljati na ustrezne podstavke iz nerjavečega materiala, ki morajo biti dvignjeni od tal.

(4)

Po uporabi, po potrebi pa tudi pred uporabo, je treba posode za večkratno uporabo očistiti, razkužiti in temeljito sprati s čisto vodo.

(5)

Surovine, živila in odpadke je dovoljeno ločeno prenašati s premičnimi posodami, po tirih, po kanalih z gravitacijskim nagibom, pnevmatičnim transportom ali drugo ustrezno opremo.

(6)

Premične posode za shranjevanje, skladiščenje ter prevoz surovin in živil morajo biti iz nerjavečega materiala, imeti morajo ravne in gladke površine, zaobljeni in ravni stiki ne smejo imeti vdolbin, razpok, nedostopnih kotov in poškodb. Premične posode iz nerjavečega jekla morajo biti označene:

-

posode za neužitne izdelke – z zelenim obročem;

-

posode za konfiskat – z napisom KONFISKAT;

-

posode, ki pripadajo oddelku za obdelavo in predelavo črev – z modrim obročem. Obroč oziroma napis iz tega odstavka mora biti širok 8 do 10 cm in mora biti viden iz vseh strani posode. Barva, ki se uporablja za označevanje premičnih posod iz nerjavečega jekla, mora biti neškodljiva in brez vonja.

(7)

Premične posode za sprejemanje in prenašanje konfiskatov morajo biti konstruirane tako, da se jih lahko zapre. V primerih, določenih s tem pravilnikom, pa morajo imeti nameščene ključavnice za zaklepanje.

(8)

Zidane ali nepremične posode (bazeni) morajo ustrezati pogojem iz šestega odstavka tega člena, biti morajo neprepustne in imeti lasten sistem za odvod odplak po pomivanju, ki je prek vodne zapore speljan v kanalizacijo. Zidana ali nepremična posoda (bazen) za surovine oziroma živila mora biti označena z tablico iz nerjavečega materiala, na katero se vpišejo vrsta in količina surovine, njen namen in datum začetka in konca tehnološkega postopka.

(9)

S konfiskati in živalskimi odpadki je treba ravnati v skladu s predpisi o načinu, predmetu in pogojih opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s klavničnimi odpadki in kužnim materialom živalskega porekla.

(10)

Določbe osmega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

27. člen

(transport živil in odpadkov po kanalih ali pnevmatsko)

(1)

Kanali z gravitacijskim nagibom za transport živil in odpadkov morajo biti iz nerjavečega jekla. Kanali morajo biti izdelani tako, da nimajo ostrih kotov, zvari na sestavnih delih pa morajo biti gladki in v isti ravnini kot površina kanalov. Kanal mora biti okrogel ali ovalen, tolikšnega premera, da je funkcionalen in da se vsebina ne zagozdi v kanalu oziroma cevi.

(2)

Navpični kanali morajo imeti, če so daljši kot 2 m, zlahka razstavljivo konstrukcijo. Vodoravni oziroma poševni kanali morajo imeti na zgornji strani kontrolne odprtine, pokrite z vrati s tesnili.

(3)

Vrata na kanalih morajo biti tako velika, da segajo najmanj 5 cm čez rob odprtine. Odprtine na kanalih morajo omogočati lahko čiščenje, pomivanje in kontrolo.

(4)

Kanali po katerih se spušča živila, so lahko z zgornje strani odprti po vsej dolžini (žleb), pod pogojem, da iz njih ne škropi tekoči del materiala.

(5)

Držala, s katerimi se kanali pritrdijo za strop, stenske površine ali opremo, morajo biti iz nerjaveče kovine.

(6)

Če kanal teče skozi stropno konstrukcijo, mora biti na njegovem začetnem delu betonska ograja ali obroba iz nerjavečega jekla, visoka najmanj 30 cm od površine tal.

(7)

Kanali, ki povezujejo prostor za živila s prostorom za živalske odpadke ali s prostorom za obdelavo predželodcev in črev, morajo imeti mehanično zaporo in prezračevalno napravo, ki zanesljivo prepreči prodor neprijetnih vonjav v prostor za živila. Cevi za zračenje in odvod neprijetnih vonjav morajo imeti premer najmanj 30 cm.

(8)

Za pomivanje, čiščenje in kontrolo mora biti poleg kanala ali v njegovi bližini ustrezno visok podstavek (ali lestev).

(9)

Zaprti sistemi za transport živil po ceveh morajo imeti ustrezen sistem pranja in dezinfekcije celotnega sistema.

(10)

Če se živalski odpadki ali vsebina predželodcev transportirajo iz proizvodnega obrata pnevmatično ali po sistemu vakuuma, morajo biti na mestu za njihov sprejem: rezervoar, nameščen nad urejeno kanalizacijsko površino; priključki za hladno in toplo vodo s temperaturo najmanj 82 °C z vgrajenim krožnim termometrom; in transportno sredstvo, v katero se prazni vsebina rezervoarja. Transportno sredstvo mora biti zaprto in neprepustno za vodo in tkivne sokove. Pnevmatski cevni sistemi za transport odpadkov morajo imeti možnost pranja in razkuževanja sistema.

(11)

Določbe tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

28. člen

(konvejerske mize)

(1)

Konvejerska miza s premičnimi posodami ali trakom za veterinarsko-sanitarni pregled trebušnih in prsnih organov na klavnih in obdelovalnih linijah mora imeti:

-

sistem za pomivanje in razkuževanje posode ali traku s hladno in vročo vodo s temperaturo najmanj 82 °C;

-

krožni termometer, nameščen na vidnem mestu, katerega termoelement je vgrajen pred iztočnimi odprtinami cevi za toplo vodo;

-

napravo za odvod vodne pare, izdelano iz nerjavečega materiala, ki mora imeti ob strani ustrezno veliko odprtino za kontrolo delovanja cevi za dovod tople vode. Na notranji strani mora imeti ta naprava odvod za nastali kondenzat;

-

odvod odplake preko vodne zapore (sifona) v kanalizacijo. Odplake se ne smejo razlivati po tleh klavnega prostora.

(2)

Stikalo za ustavljanje in aktiviranje konvejerja na tiru in konvejerski mizi, mora biti nameščeno na dosegu roke uradnega veterinarja.

(3)

Določbe tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

29. člen

(oprema za umivanje rok)

(1)

V proizvodnih prostorih, v katerih se obdelujejo ali predelujejo surovine in živila, mora biti na primernem mestu oprema za umivanje rok.

(2)

Če v tem pravilniku ni drugače določeno, opremo za umivanje rok sestavljajo:

-

umivalnik iz nerjavečega jekla, ki mora biti priključen na tekočo pitno hladno in toplo vodo, ali samo toplo vodo s ustrezno temperaturo za umivanje rok. Odvod vode iz umivalnika mora biti povezan s kanalizacijo prek vodne zapore;

-

umivalnik, ki mora biti urejen tako, da se pipe lahko odpira samo na pritisk z nogo ali s fotocelico;

-

posoda s tekočim milom, pritrjena na umivalnik ali v njegovo bližino;

-

papirnate brisače, nameščene nad umivalnikom ali ob njem. Papir se ne sme dotikati sten in mora biti zaščiten tako, da se ne zmoči;

-

posoda za uporabljene papirnate brisače, ki je v neposredni bližini umivalnika;

-

v sanitarijah in drugih prostorih, kjer ni živil, so lahko umivalniki keramični.

(3)

V proizvodnih prostorih, v katerih so delovna mesta statična, mora biti oprema za umivanje rok v neposredni bližini delovnega mesta.

(4)

V proizvodnih prostorih s premičnimi delovnimi mesti je treba zagotoviti potrebno število pravilno razporejene opreme za umivanje rok.

(5)

V obrtniških in kmetijskih obratih ni obvezna določba druge alinee drugega odstavka tega člena.

30. člen

(sterilizatorji)

(1)

Za razkuževanje nožev, žag in druge ročne opreme morajo biti na klavni liniji nameščeni sterilizatorji na vsakem delovnem mestu, kjer se uporablja ročno orodje, v ostalih proizvodnih prostorih pa morajo biti sterilizatorji nameščeni in pravilno razporejeni v bližini delovnih mest. Sterilizatorji morajo biti iz nerjavečega jekla, ustrezne oblike in velikosti.

(2)

Sterilizator mora imeti cev za dovod vode, prelivno cev, ki je speljana v kanalizacijo za vodno zaporo, da se prepreči dviganje pare, odvod za praznjenje in rešetko za nože in orodje, ki je pod vodno gladino. Če se za vzdrževanje temperature vode v sterilizatorju uporablja električna energija, mora biti v sterilizatorju termostat za samodejno uravnavanje temperature vode.

(3)

V sterilizatorju je treba zagotoviti pretok vode s temperaturo najmanj 82 °C.

(4)

Za sterilizacijo orodja večjih dimenzij (za električne in ročne žage, pnevmohidravlične škarje ipd.) mora biti zagotovljeno pranje orodja, preden se pomoči v sterilizator, ali ustrezen pretočni način sterilizacije s tekočo vročo vodo.

(5)

Sterilizator večjih dimenzij iz prejšnjega odstavka mora imeti poleg cevi za odvod tople vode s temperaturo najmanj 82 °C, termometer, prelivno cev in odvodno cev za praznjenje, ki je preko prekinjenega odvoda in vodne zapore povezana s kanalizacijo.

(6)

V obratih, razen klavnic, je dovoljeno v posameznih delovnih prostorih urediti tudi skupno napravo za sterilizacijo nožev, rokavic in drugega orodja. Skupni sterilizatorji morajo biti tako nameščeni, da so dostopni delavcem in omogočajo menjavo nožev.

(7)

Določbe drugega, petega in šestega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

31. člen

(razsvetljava)

(1)

Proizvodni prostori, delovne površine in delovni predmeti morajo biti osvetljeni z naravno ali umetno svetlobo. Za zagotovitev naravne razsvetljave morajo biti okenska stekla popolnoma prozorna.

(2)

Umetna razsvetljava mora zagotoviti difuzno svetlobo, ki ne spreminja barve osvetljenega predmeta. Svetlobni viri morajo biti razporejeni tako, da je svetloba v prostoru čimbolj izenačena.

(3)

Svetlobni viri morajo biti nameščeni tako, da vso delovno površino osvetljujejo s predvideno osvetljenostjo in da ne povzročajo senc. Vir umetne svetlobe mora biti nameščen v armaturo iz nerjavečega materiala in zavarovan z zaprtim, prosojnim ali prozornim plastičnim ščitnikom. V proizvodnih prostorih ni dovoljeno uporabljati steklenih in emajliranih ščitnikov.

(4)

Svetlobni viri morajo biti dovolj veliki in nameščeni tako, da delavec s svojim telesom ne zastira delovne površine.

(5)

Vodoravna in navpična napeljava električnega omrežja v proizvodnih prostorih in nad delovnimi površinami mora biti zavarovana z ustreznimi ščitniki.

(6)

Osvetljenost se kontrolira z luxmetrom.

(7)

Osvetljenost na posameznih delovnih mestih in v proizvodnih prostorih mora znašati:

-

v hlevih, v katerih so klavne živali – 100 lx, na mestih, kjer se živali pregledujejo pred zakolom pa 550 lx, in sicer 90 cm nad tlemi;

-

v prostorih za živali, za katere se sumi, da so zbolele, na vsej površini – 200 lx, in sicer 90 cm nad tlemi, na mestu pregleda sumljivih živali pri boksu za fiksiranje pa 550 lx;

-

na vseh mestih, kjer se opravlja veterinarski pregled klavnih živali, mesa in organov in drugih surovin oziroma živil – 550 lx;

-

na mestih, kjer se opravlja veterinarsko-sanitarni pregled surovin in živil pred nadaljnjo obdelavo ali predelavo – 550 lx;

-

v prostorih za hlajenje polovic goved in prašičev – 110 lx v ravni sprednjih nog;

-

v prostorih za hlajenje notranjih organov – 220 lx v višini delovnih površin;

-

v vseh proizvodnih prostorih – najmanj 220 lx v višini delovnih površin;

-

v mlekarnah morajo biti delovni prostori zadostno osvetljeni z naravno ali umetno svetlobo.

(8)

Določbe petega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

32. člen

(hladilne naprave, temperature prostorov in živil ter samodejno zapisovanje temperatur – termografi)

(1)

Obrati za klanje živali, obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin in živil morajo imeti, glede na kapaciteto ter vrsto surovin in živil, ustrezno število prostorov za hlajenje ali zamrzovanje surovin in živil.

(2)

V prostorih za skladiščenje ohlajenih ali zamrznjenih živil, prostorih za razsek in pakiranje mesa, prostorih za proizvodnjo mletega mesa in pripravljenih mesnih jedi, za shranjevanje izdelkov iz jajc, ter prostorih za odpremo živil, za katera je predpisan določen režim hlajenja, morajo biti nameščeni ustrezne naprave za samodejno zapisovanje temperatur (termografi), ki so lahko nameščene v samem prostoru ali pa centralno v strojnici.

(3)

V prostorih za hlajenje ali zamrzovanje in prostorih za skladiščenje ohlajenega ali zamrznjenega mesa niso obvezni talni odtoki za odvajanje odpadne vode. Tla v prostorih za hlajenje morajo biti ustrezno nagnjena proti vratom, tako da je omogočeno enostavno odstranjevanje vode iz prostorov po tleh skozi vrata. V zamrzovalnicah in skladiščih zamrznjenega mesa nagib tal ni obvezen.

(4)

Pod hladilnimi elementi v hladilnicah morajo biti nameščene posode za odvod kondenzne vode, izdelane iz neprepustnega in nerjavečega materiala, voda iz teh posod pa mora biti preko vodne zapore (sifona) neposredno speljana v kanalizacijo. Na izpušno cev opreme za hitro hlajenje je treba namestiti zaščitno mrežo.

(5)

Po končani proizvodnji, med nadaljnjo obdelavo in skladiščenjem živil ter pri odpremi mora nosilec dejavnosti obrata zagotoviti takšne zmogljivosti hladilnih ali zamrzovalnih naprav, da se ohladi in vzdržuje temperatura v središču živil, ki ne sme biti višja od naslednjih temperatur za posamezna živila:

1.

sveže meso parkljarjev in kopitarjev v polovicah ali razsekano: +7 °C;

2.

svežo drobovino parkljarjev in kopitarjev:+3 °C;

3.

zamrznjeno meso parkljarjev in kopitarjev v polovicah ali razsekano najmanj: –12 °C;

4.

sveže meso in drobovino perutnine in kuncev: +4 °C;

5.

zamrznjeno meso in drobovino perutnine in kuncev: –12 °C;

6.

sveže meso male divjadi (divji zajci in pernata divjad): +4 °C in sveže meso velike divjadi (parkljasta divjad in medved): +7 °C, ter zamrznjeno meso divjadi: –12 °C,

7.

mleto meso: +2 °C, zamrznjeno mleto meso: –18 °C;

8.

polpripravljene mesne jedi:

+2 °C, če so izdelane iz mletega mesa,

+7 °C, če so izdelane iz svežega mesa,

+4 °C, če so izdelane iz mesa perutnine ali kuncev,

+3 °C, če vsebujejo drobovino,

9.

zamrznjene polizdelke iz mesa: -18 °C;

10.

poltrajne konzerve do +10 °C;

11.

sveže ribe, odmrznjene ribe in izdelke iz svežih rib ter žabjih krakov: na temperaturi, ki se jo lahko doseže z dodajanjem ledu, to pomeni blizu temperaturi talečega se ledu;

12.

zamrznjenih rib in ribjih izdelkov ter žabjih krakov: –18 °C;

13.

mleka:

a)

Pri zbiranju mleka:

-

mleka ni potrebno hladiti, če je oddano v zbiralnico v dveh urah;

-

če se mleko odpremlja v mlekarno dnevno, mora biti ohlajeno na +8 °C, če so intervali oddaje daljši, pa na +6 °C;

-

ob prispetju v mlekarno temperatura mleka ne sme presegati +10 °C. Mlekarna lahko prevzame tudi mleko z višjo temperaturo, če je bilo pomolženo pred manj kot dvemi urami.

b)

Obdelava v mlekarni:

-

če mleko ni pasterizirano v roku štirih ur po prispetju mora biti ohlajeno na +6 °C;

-

nemudoma po pasterizaciji mora biti ohlajeno na +6 °C. To temperaturo je treba vzdrževati tudi med skladiščenjem in prevozom mleka;

-

takoj po pasterizaciji je dovoljeno uporabiti neohlajeno mleko za izdelavo mlečnih izdelkov. Če mleko ni uporabljeno takoj po pasterizaciji, mora biti ohlajeno na +6 °C in uporabljeno v 36 urah, ali na +4 °C in uporabljeno v 48 urah;

14.

izdelkov iz jajc:

-

takoj po ubijanju je treba jajca zamrzniti ali uskladiščiti pri temperaturi največ +4 °C za največ 48 ur, razen v primeru takojšnje toplotne obdelave;

-

skladiščenje globoko zamrznjenih izdelkov: -18 °C;

-

zamrznjenih izdelkov: -12 °C;

-

hlajenih izdelkov iz jajc: +4 °C;

15.

svežih črev parkljarjev: +3 °C.

(6)

Za temperature ostalih živil, ki niso navedena v tem členu, mora proizvajalec določiti temperaturo, ki zagotavlja obstojnost in zdravstveno ustreznost živil.

(7)

Kmetijski obrati lahko namesto hladilnih prostorov uporabljajo hladilnike z ustrezno zmogljivostjo. Za obrtniške in kmetijske obrate tudi niso obvezne določbe drugega odstavka tega člena, ki se nanašajo na samodejno zapisovanje temperatur (termografov).

33. člen

(prezračevanje)

(1)

V prostorih obrata je treba glede na njihovo velikost in namen zagotoviti ustrezno prezračevanje in dobro odvajanje vodne pare in neprijetnih vonjav.

(2)

Pri umetnem prezračevanju morajo biti odprtine za odvzem svežega zraka nameščene na takih mestih, da ne pride do onesnaženja zraka s prahom, neprijetnimi vonji ipd. Zrak, ki se dovaja v prostore, kjer se dela z nezaščitenimi živili, namenjenimi neposredni uporabi brez toplotne obdelave, mora biti filtriran.

(3)

Vsa okna delovnih in sanitarnih prostorov, ki se lahko odpirajo in služijo naravnemu zračenju, morajo biti zaščitena z gostimi mrežami proti insektom. Preprečiti je treba vdor neprijetnih vonjav in prahu iz okolice obrata.

34. člen

(prostori za shranjevanje kemijskih sredstev)

Vsa kemična sredstva, ki se uporabljajo v živilskih obratih (insekticidi, rodenticidi, dezinficiensi, detergenti), je treba shranjevati v posebnih zaklenjenih prostorih ali ustreznih zaklenjenih omarah. Uporabljati jih je treba tako, da ne predstavljajo nevarnosti za onesnaženje surovin in živil ali okolja. Navedena sredstva morajo imeti izjavo (atest) o jamstvu proizvajalca, da so namenjena uporabi v živilskih obratih. Po uporabi sredstev za dezinfekcijo in dezinsekcijo je treba prostore, opremo in pribor temeljito sprati s pitno vodo.

35. člen

(material za embaliranje in pakiranje)

(1)

Material za embaliranje in pakiranje mora biti zdravstveno neoporečen, še posebej pa mora ustrezati naslednjim pogojem:

-

ne sme spreminjati organoleptičnih lastnosti živila;

-

ne sme vsebovati ljudem škodljivih snovi;

-

biti mora dovolj trden, da zagotavlja učinkovito zaščito živil med prevozom in pri nadaljnjem ravnanju z njimi.

(2)

Material za pakiranje se sme znova uporabiti za pakiranje, če je iz materiala, predpisanega v devetem odstavku 25. člena tega pravilnika, in če se pred ponovno uporabo opere in razkuži.

(3)

Obrati, ki pakirajo svoje izdelke pred oddajo v promet, morajo imeti ustrezno velike prostore za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje (kartonska embalaža, papir, plastične folije, posoda ipd.).

(4)

Prostori za skladiščenje materiala za embaliranje in pakiranje morajo biti suhi, imeti morajo dobro zračenje ter morajo biti zavarovani pred insekti, glodalci, ptiči in neprijetnimi vonji. Zagotovljeno mora biti stalno in učinkovito zatiranje glodalcev in drugih škodljivcev.

(5)

Material za embaliranje in pakiranje je treba skladiščiti na podstavkih, policah ali paletah, ki morajo biti dvignjeni od tal. Podstavki, police ali palete morajo biti toliko oddaljeni od sten, da sta omogočena neoviran prehod in čiščenje. Med vrstami zloženega materiala za pakiranje mora biti dovolj širok manipulativni prostor.

(6)

Kartonska embalaža mora biti tovarniško zaščitena s primerno folijo, da se prepreči onesnaženje.

(7)

Če se za skladiščenje več različnih vrst materiala za pakiranje uporablja en prostor, mora biti material za pakiranje zložen ločeno – po vrsti materiala.

(8)

Material za pakiranje (kartonska embalaža, plastične vrečke, papir idr.) se skladišči v posebnem prostoru, ki je gradbeno ločen od skladišča za reprodukcijski material (aditive, rezervne dele za stroje ipd.).

(9)

Določbe tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

36. člen

(prostori za uradne veterinarje)

(1)

Obrati morajo imeti glede na svojo velikost in namen ustrezno število delovnih prostorov za uradne veterinarje.

(2)

Uradni veterinarji, ki opravljajo veterinarsko-sanitarne preglede in nadzor v obratu, morajo imeti na voljo najmanj naslednje ustrezne prostore:

-

pisarno z osnovno opremo,

-

garderobo in sanitarne prostore (ločene od prostorov za delavce).

(3)

Na delovnih mestih, kjer je obvezen veterinarski pregled, mora imeti uradni veterinar na voljo opremo za umivanje rok, sterilizator, posodo za konfiskate in osvetlitev 550 luxov.

(4)

Za potrebe uradnega veterinarja zadostujeta v obrtniških obratih na primernem mestu v bližini delovnih prostorov omara in pisalna miza, ki se ju lahko zaklene.

37. člen

(laboratorij)

(1)

Živilski obrati imajo lahko lastni laboratorij za izvajanje notranjih kontrol. V tem primeru mora imeti laboratorij najmanj naslednje prostore:

-

prostor za mikrobiološke preiskave;

-

prostor za kemične preiskave;

-

prostor za organoleptične preiskave;

-

prostor za pripravljanje in sterilizacijo gojišč;

-

prostor za pomivanje posode;

-

prostor za preskušanje zvarov in spojev na pločevinkah.

(2)

V prostorih iz prejšnjega odstavka je treba zagotoviti potrebne naprave in opremo za kontrolo zdravstvene ustreznosti pitne vode, surovin in gotovih izdelkov.

(3)

Če obrat nima lastnega laboratorija, mora uporabljati za izvajanje notranjih kontrol storitve drugih laboratorijev.

(4)

Za obrtniške in kmetijske obrate se uporabljajo samo določbe tretjega odstavka tega člena.

38. člen

(prostori za potrebe delavcev)

(1)

Živilski obrat mora imeti ustrezno število garderob, ki imajo gladke, za vodo neprepustne stene do višine najmanj 2 metrov in gladka, za vodo neprepustna tla, enostavna za čiščenje, ustrezno število prostorov za umivanje in prhanje ter stranišč z vodnim izpiranjem, ki se ne sme aktivirati z roko. Stranišča morajo biti opremljena tako, da so čisti deli stavbe zavarovani pred onesnaženjem. Iz straniščnih prostorov ne sme biti neposrednega dostopa do delovnih prostorov. Prostori za prhanje niso obvezni v hladilnicah, v katerih se prevzema in hrani zgolj higiensko neoporečno pakirano sveže meso. Prostori za umivanje morajo imeti tekočo toplo in hladno vodo ali vodo, ki je segreta na določeno temperaturo, ter biti opremljeni s sredstvi za umivanje in razkuževanje rok ter higiensko neoporečnimi sredstvi za sušenje rok. Pipe se ne smejo upravljati z dlanmi ali rokami. Takih prostorov za umivanje mora biti zadosti v bližini straniščnih prostorov. Garderobni prostori morajo biti s pokritimi hodniki povezani s proizvodnimi prostori.

(2)

V garderobah živilskih obratov mora biti za vsakega delavca zagotovljena posebna omara za lastno obleko. Omara mora biti kovinska, postavljena na najmanj 30 cm visok podstavek, njena zgornja ploskev pa mora biti nagnjena naprej pod kotom najmanj 25°. Vrata omar morajo imeti odprtine za zračenje. Sedeži za delavce v garderobi so lahko pritrjeni na omare ali postavljeni med vrste omar, izdelani pa morajo biti iz materiala, ki se zlahka higiensko vzdržuje. Garderobe morajo imeti naravno ali umetno prezračevanje.

(3)

Poti delavcev na delo in iz dela ter način ravnanja z oblačili morajo biti tako načrtovane, da se ne onesnaži delovne obleke in zagotovi higiensko varstvo živil.

(4)

V okviru garderob morajo biti urejeni prostori za sprejemanje umazane in izdajanje čiste varovalne delovne obleke.

(5)

V sklopu garderob morajo biti sanitarni prostori za vzdrževanje osebne higiene delavcev (kopalnice in stranišča), ki morajo imeti ustrezno naravno ali umetno zračenje.

(6)

Kabina s prho mora izpolnjevati naslednje pogoje:

-

njene stene morajo biti obložene z materialom, ki je odporen proti vodi in je bele ali druge svetle barve, če pa so montažne, morajo biti iz nerjavečega materiala in imeti ravne in gladke površine;

-

imeti morajo toplo in hladno vodo, in tekoče milo;

-

ob vhodu v kabino mora biti držalo za brisačo in držalo za perilo;

-

tla v kabini morajo biti ustrezno nagnjena proti iztoku vode in prekrita z gumijastim ali plastičnim zaščitnim prekrivalom.

(7)

Stranišča, posebej za moške in posebej za ženske, morajo biti gradbeno ločena od garderob in kopalnic.

(8)

V obratih, v katerih so garderobe oddaljene od proizvodnih prostorov, morajo biti stranišča v neposredni bližini teh prostorov, ločena od njih s hodnikom in “tampon“ prostorom.

(9)

Vrata med straniščnim predprostorom (“tampon“ prostorom) in prostorom s kabinami, ter vrata na kabinah, kjer so straniščne školjke, se morajo odpirati v obeh smereh (nihajna vrata). Vrata na kabinah, kjer so straniščne školjke, morajo biti dvignjena 30 cm od tal.

(12)

Za kajenje in odmor delavcev med delovnim časom je treba zagotoviti primerno locirane prostore, ki morajo imeti naravno ali umetno zračenje, opremo za umivanje rok in klopi ali stole.

(13)

Za prehrano osebja zaposlenega v obratih, mora biti ustrezno opremljen prostor (jedilnica).

(14)

Prepovedano je prinašati hrano in pijače v proizvodne prostore ali garderobe.

(15)

Določbe enajstega in dvanajstega odstavka tega člena niso obvezne za odobritev obrtniških in kmetijskih obratov.

39. člen

(higiena zaposlenega osebja, delovna obleka)

(1)

Za vse delavce, zaposlene v obratih, se zahteva popolna čistoča. Posebej skrbno morajo vzdrževati osebno higieno delavci, ki delajo s surovinami in živili, ki niso zaščitena.

(2)

Delavci, ki delajo s surovinami in živili, si morajo umivati roke pred začetkom dela, po vsaki prekinitvi dela in ko se roke umažejo.

(3)

Pri delu v vseh obratih mora zaposleno osebje nositi delovno obleko in obutev, uporabljati in vzdrževati ročno orodje, za katero je zadolženo, ter spoštovati pogoje, predpisane v veterinarskem redu, ki ga predpiše uradni veterinar.

(4)

Delavci, ki so zaposleni v proizvodnih prostorih, ali prihajajo v neposredni stik s surovinami in živili, morajo nositi naslednje vrste delovne obleke in obutve:

-

pri proizvodnji, predelavi, pakiranju, nakladanju in razkladanju mesa in mesnih izdelkov ter pomivanju opreme – hlače in bluzo oziroma haljo, kapo ali naglavno ruto svetle barve, ter po potrebi gumijaste ali plastične predpasnike, gumijaste ali plastične škornje, galoše ali usnjene čevlje;

-

pri klanju živali in pripravljanju rib za predelavo – delovni kombinezon ali hlače in bluzo, kapo in gumijast predpasnik svetle barve ter škornje;

-

v proizvodnih prostorih, embalirnicah in pakirnicah ostalih živilskih obratov – svetlo delovno haljo ali bluzo in hlače ali kombinezon, kapo in primerno obutev;

-

v skladiščih živil – delovno haljo ali bluzo, kapo ali naglavno ruto svetle barve ter plastični ali gumijast predpasnik;

-

pri razkladanju živali in pripravi živali za klanje, razkladanju živalskih odpadkov in konfiskatov ter tehničnem vzdrževanju prostorov, naprav in opreme – hlače in bluzo oziroma delovno haljo ali kombinezon, kapo ali naglavno ruto v poljubni barvi.

(5)

Delavci, ki delajo v prostorih s temperaturo pod 0 °C, morajo nositi čez varovalno obleko belo delovno obleko.

(6)

Delovna obleka mora biti izdelana iz materiala, ki se lahko kuha in lika. Za higiensko vzdrževanje delovne obleke je treba zagotoviti pranje in sušenje v lastnih pralnicah ali v drugih pralnicah.

(7)

Delovno obleko je treba menjati vsak delovni dan, oziroma, če narava dela to zahteva, tudi pogosteje. Izven delovnih prostorov ni dovoljeno nositi delovne obleke.

(8)

Ročno orodje (ročaji mesarskih sekir, nožev, brusov, kavljev idr., nožnice, verige za nožnice ipd.) mora biti iz nerjaveče kovine ali plastike. Ročno orodje je treba med delom vzdrževati v dobrem higienskem stanju. Odvisno od narave dela, obvezno pa vsakokrat, ko se umaže, je treba ročno orodje najprej oprati in nato razkužiti z vodo s temperaturo najmanj 82 °C. Delavci morajo pri delu, kjer je nevarnost kontaminacije živil ali surovin, uporabljati več nožev. Medtem ko z enim nožem delajo, mora biti drug nož v sterilizatorju. Ko se nož umaže, ga je treba oprati in zamenjati z nožem, ki je bil v sterilizatorju. Po končanem delu se očiščeno in pomito ročno orodje spravi v za to določene kasete ali omare.

(9)

Naprave za brušenje nožev, razen ročnih ostrilcev, morajo biti nameščene v ločenih prostorih ali mestih zadosti oddaljenih od delovnih mest.

(10)

Nožev med delom ali med odmori ni dovoljeno puščati zabodene v meso ali druga živila.

(11)

Delavci, ki delajo v območjih visokega tveganja pri proizvodnji nezaščitenih živil, namenjenih neposredni potrošnji brez nadaljnje obdelave, morajo pri delu nositi masko čez nos in usta in zaščitne rokavice. Rokavice iz neprepustnega materiala so lahko za enkratno uporabo, ali pa iz materiala, ki ga je mogoče oprati in razkužiti.

(12)

Delavci, ki so zaposleni v neposredni proizvodnji in predelavi živil, ki se redno brijejomorajo biti ostriženi in obriti in morajo imeti urejene lase. Nohti na prstih rok morajo biti vedno čisti in primerno porezani. Delavci z daljšimi urejenimi lasmi ali z bradami, morajo pri delu nositi zaščitne mrežice ali rute.

(13)

V proizvodnih prostorih je prepovedano pri delu nositi ročne ure in nakit ter uporabljati kozmetična sredstva.

(14)

Pred odhodom v stranišče morajo delavci pustiti na določenem mestu ročno orodje in del varovalne obleke (predpasnik ali plašč), po prihodu iz stranišča pa si morajo umiti roke.

(15)

Prepovedano je kaditi, pljuvati, jesti in piti v delovnih prostorih.

(16)

Rane na rokah je treba zavarovati z gumijastimi rokavicami ali z ustreznim ščitnikom za prste.

(17)

Glede zdravja oseb, ki delajo z živili, veljajo predpisi o opravljanju zdravstvenih pregledov oseb, ki so pod zdravstvenim nadzorstvom. Nosilec dejavnosti obrata mora vse osebe, ki bi lahko kontaminirale živila, odstraniti iz živilskega obrata, dokler se ne ugotovi, da ni nevarnosti kontaminacije živil.

IV. POSEBNI VETERINARSKO-SANITARNI POGOJI ZA INDUSTRIJSKE OBRATE

1. Pogoji za proizvodnjo svežega mesa parkljarjev in kopitarjev

40. člen

(osnovni pogoji za proizvodnjo in oddajo v promet za javno potrošnjo svežega mesa)

Sveže meso je dovoljeno proizvajati le v registriranih klavnicah, na higienski način, kot je predpisano s tem pravilnikom. Klavnica lahko odda v promet za javno potrošnjo sveže meso in drobovino:

-

v celih trupih ali polovicah, razsekanih največ na tri osnovne dele, in nerazrezano drobovino;

-

razsekano v registriranem obratu za razsek na manjše kose, brez ali s kostmi, pakirano ali nepakirano;

pod pogojem, da je bilo skladiščeno, ohlajeno ali zamrznjeno kot je predpisano v 1., 2. in 3. točki petega odstavka 32. člena tega pravilnika, da je predpisano označeno z veterinarsko oznako in da je bilo izdano potrdilo o zdravstvenem stanju.

41. člen

(pogoji za klavnice – prostori)

Klavnice parkljarjev, kopitarjev ali gojene divjadi morajo imeti v odvisnosti od vrste klavnih živali, načina dela in vrste proizvodnje, po tehnološkem vrstnem redu funkcionalno povezane in tehnično opremljene:

1.

prostore za sprejem in začasno namestitev klavnih živali (v nadaljnjem besedilu: hlevi);

2.

prostore za klanje živali;

3.

prostore za obdelavo želodcev in črev;

4.

prostore za hlajenje in zamrzovanje;

5.

prostore ali ustrezna mesta oziroma oddelke v hladilnicah za razsek – četrtinjenje polovic;

6.

prostore za odpremo mesa;

7.

prostore za pomivanje in razkuževanje opreme;

8.

prostore za stranske proizvode klavnih živali in konfiskate;

9.

prostore za uradne veterinarje;

10.

prostore za pregled mesa na trihinele;

11.

garderobe in sanitarne prostore;

12.

prostore za odmor in prehrano delavcev;

13.

prostore za čiščenje, pranje in razkuževanje prevoznih sredstev.

42. člen

(hlevi)

Hlevi morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1.

imeti morajo rampo za sprejem oziroma razkladanje živali, prostore za živali, hodnik (koridor) za odgon živali na klanje in prostore za bolne živali oziroma živali, za katere se sumi, da so bolne;

2.

rampa za sprejem živali mora biti urejena tako, da se živali pri razkladanju ne poškodujejo. Prilagojena mora biti višini vozila oziroma mora imeti klanec s čim manjšim naklonom. Imeti mora tla, ki ne drsijo, in ograjo, da živali ne morejo pasti z rampe. Materiali in gradnja rampe morajo omogočati čiščenje in razkuževanje;

3.

če se v obratu koljejo živali različnih vrst, mora imeti obrat posebne hleve za veliko živino, posebne za drobnico in posebne za prašiče;

4.

tla v hlevih morajo biti iz takega materiala, ki preprečuje drsenje in poškodbe živali;

5.

predelne stene in betonske ali kovinske ograje med hlevi in ograde morajo biti izdelane tako, da se živali ne morejo poškodovati in da se jih zlahka čisti, pomiva in razkuži;

6.

imeti morajo ustrezno ventilacijo glede na najvišje pričakovane krajevne temperature. Kjer je potrebna dodatna mehanična ventilacija, mora biti zagotovljena rezervna oprema v primeru okvare;

7.

imeti morajo umetno osvetlitev, ki je tako močna, da omogoča pregled živali. Za primer okvare je treba zagotoviti rezervno osvetlitev;

8.

omogočen mora biti privez živali, če je to potrebno;

9.

hlevi in ograde morajo biti tako veliki, da lahko živali počivajo leže, in imeti korita za krmljenje in napajanje živali;

10.

hlevi in ograde morajo biti na vidnem mestu oštevilčeni in imeti tablo s podatki o datumu, ko so živali prispele, njihovem številu in izvoru;

11.

imeti morajo prostore za bolne živali oziroma za živali, za katere se sumi, da so zbolele, in sicer za vsako vrsto živali posebej. Prostori morajo biti gradbeno popolnoma ločeni od drugega dela hleva, tako da bolne živali ali živali, za katere se sumi, da so zbolele, ne pridejo v stik z zdravimi živalmi. Prostori se na vidnem mestu označijo z rdečim napisom – SUMLJIVE ŽIVALI. V njih mora biti oprema za brzdanje in fiksiranje živali. Tla v teh prostorih morajo imeti poseben odvod za odplake (zbiralnik), ločen od druge kanalizacije;

12.

imeti morajo posebno opremo – voziček ali premično ploščad za prevoz živali, ki ne morejo same hoditi in ustrezno opremo za dviganje živali na klavno linijo;

13.

v hodniku za odgon živali na klanje mora biti posebna steza za veliko živino in posebna steza za drobnico, če se jih kolje istočasno. Stezi morata biti toliko široki, da se živali gibljejo samo v eni smeri. Med tema stezama ali izven njiju mora biti steza za delavce, ločena z betonskimi ograjami ali ograjami kovinske konstrukcije;

14.

prostor ali mesto, kjer se opere prašiče, preden se jih omami, mora imeti priključek za vodo z gibljivo cevjo ali sistem prh za avtomatično pranje ter odvod za odplake;

15.

v sklopu hlevov je treba zagotoviti prostore za uradnega veterinarja, ki pregleduje klavne živali, garderobe in sanitarne prostore za delavce, zaposlene v hlevih;

16.

v prostoru za uradnega veterinarja morajo biti pisalna miza in omari za evidence in instrumente, ki se uporabljajo pri pregledu živali;

17.

v bližini hlevov mora biti bazen ali kontejner za hlevski gnoj in gnoj iz prevoznih sredstev. V nečistem delu obrata mora biti urejen prostor z vozilom za sprejem in dnevni odvoz vsebine predželodcev, če se vsebina ne odstranjuje na drug higienski način.

43. člen

(zahteve glede razkladanja, nameščanja v hleve in ravnanja z živalmi v hlevih)

(1)

Živali je treba razložiti takoj po prispetju. Če je zamuda neodložljiva, je treba živali zaščititi pred neugodnimi vremenskimi vplivi in zagotoviti ustrezno zračenje. Živali, ki se jih takoj po prispetju v klavnico ne zakolje, morajo imeti stalno na voljo vodo za napajanje z ustreznimi napravami za napajanje. Živali, ki bi se lahko zaradi različnih vrst, spola, starosti ali izvora med seboj poškodovale, je treba ločiti. Če so bile izpostavljene visokim temperaturam v vlažnem vremenu, jih je treba na primeren način ohladiti.

(2)

Med razkladanjem je treba skrbeti, da se živali ne prestraši ali vznemiri in da ne padejo. Ne sme se jih dvigati za glavo, roge, ušesa, noge ali repe. Živali je treba gnati previdno. Kjer je le mogoče, je treba izkoristiti njihov čredni nagon. Naprave za priganjanje je dovoljeno uporabljati le za kratek čas. Električne priganjače je dovoljeno uporabljati le za odrasla goveda in prašiče, ki se nočejo premakniti, pod pogojem, da traja električni udar največ dve sekundi. Pred živaljo, ki se jo priganja z električnim priganjačem, mora biti zadosti prostora, da se lahko premakne. Električni udar je dovoljeno uporabiti le na zadnjem delu živali.

(3)

Živali ni dovoljeno udarjati niti pritiskati na občutljive dele telesa.

(4)

Če se živali dlje časa zadržuje v hlevih, je treba njihovo počutje in zdravje preverjati vsak dan, najmanj zjutraj in zvečer.

(5)

Živali, ki so v območju klavnice več kot 12 ur, je treba namestiti v hleve. Če se jih ne zakolje v roku 12 ur po prispetju v hleve, jih je treba nakrmiti z manjšimi obroki krme v ustreznih časovnih razmakih. Zagotoviti jim je treba ustrezni nastilj. V hlevu mora biti zaloga krme, ki zadošča za enodnevno krmljenje tolikšnega števila živali, kot je skupna kapaciteta dnevnih klavnih zmogljivosti obrata.

(6)

Živali, ki zaradi posledic transporta ali ob prispetju v klavnico trpijo bolečine, ter mlade še dojene živali (odojke), je treba takoj zaklati. Če to ni mogoče, jih je treba ločiti od drugih in zaklati najpozneje v dveh urah. Živali, ki ne morejo hoditi, ni dovoljeno vleči, temveč jih je treba zaklati na mestu, kjer ležijo. Take živali je dovoljeno tudi prepeljati s posebnim vozičkom ali gibljivo ploščadjo pod pogojem, da prevoz ne povzroči dodatnega nepotrebnega trpljenja živali.

(7)

Klavnih živali ni dovoljeno odgnati na klavno mesto, če jih ni mogoče takoj zaklati. V tem primeru jih je treba namestiti v hleve.

(8)

Posebej previdno je treba ravnati z živalmi, ki se jih prevaža v kletkah ali zabojnikih. Kletk ni dovoljeno prevračati ali premetavati, raztovoriti jih je treba v vodoravnem položaju, da se prepreči poškodbe. Če je potrebno, je treba živali raztovoriti posamično in jih zaklati v najkrajšem možnem času, sicer jih je treba nahraniti in napojiti.

44. člen

(omamljanje in klanje)

(1)

Živalim je treba pred omamljanjem na primeren način omejiti možnost premikanja in s tem zanesljivo omamljanje. Zlasti pomembno je pravilno fiksirati glavo govedi in prašičev, kadar se uporablja za omamljanje strel ali električni tok. Živali, ki čakajo na omamljanje ne smejo videti predhodne živali pri omamljanju. Konstrukcija, naprave in oprema klavnice ter način dela mora biti tak, da se prepreči vznemirjenje in trpljenje živali. Enak postopek je obvezen tudi v primeru obrednega klanja. Živalim ni dovoljeno zvezati nog pred omamljanjem, prav tako ne smejo biti obešene, razen perutnine in kuncev.

(2)

Oprema za omamljanje in klanje mora biti načrtovana, izdelana in vzdrževana tako, da omogoča hitro in učinkovito omamljanje in klanje. Omamljanje živali ni dovoljeno, če ni zagotovljeno takojšnje klanje in izkrvavitev živali.

(3)

Klavnica mora imeti primerno rezervno opremo, shranjeno na mestu omamljanja in klanja za uporabo v sili, če odpove obstoječa oprema. Rezervna oprema mora biti redno vzdrževana in pregledana.

(4)

Delavci, ki nimajo ustreznega znanja in spretnosti, ne smejo delati na mestih, kjer se živali ženejo, namestijo v hleve, fiksirajo, omamljajo in koljejo.

45. člen

(oprema klavnice)

(1)

V klavnicah za klanje več vrst živali se lahko živali koljejo v enem prostoru na ločenih linijah ali na eni ustrezno dimenzionirani liniji samo v različnem času. Če se v obratu istočasno koljejo živali različnih vrst, morajo biti klavne linije za vsako vrsto živali v ločenih prostorih.

(2)

V primeru ene ustrezno dimenzionirane linije za klanje različnih vrst živali v enem prostoru, mora biti linija v nečistem delu ločena za posamezne vrste živali s steno, visoko najmanj 3 metre, oziroma s praznim prostorom širine najmanj 5 metrov. Čisti del klavne linije po odiranju kože, odstranitvi perja ali ščetin, je lahko skupen.
Na premičnih delovnih mestih ob klavni liniji za obdelavo zaklanih živali (dvižni podesti) so lahko namesto umivalnikov iz 29. člena tega pravilnika ustrezne naprave za pranje rok in predpasnikov brez korita, pod pogojem, da se voda ne odpira z roko, da je preprečeno škropljenje vode po okolici in da je zagotovljeno odvajanje odpadne vode v kanalizacijo. Naprava za sušenje rok na teh delovnih mestih ni obvezna.

(3)

Klavnice morajo imeti ne glede na vrsto klavnih živali:

1.

ustrezno opremo za omejitev gibanja živali pred omamljanjem (restrainer), oziroma boks za omamljanje velikih živali, perutnino in kunce pa je dovoljeno transportirati v klavnico v visečem položaju, obešene za noge. Za izvajanje obrednega klanja mora imeti obrat posebej konstruiran boks za živali, da se prepreči poškodbe ljudi. Linija za transport obešenih kuncev ali perutnine mora biti speljana po najkrajši možni poti do mesta za omamljanje;

2.

naprave za omamljanje klavnih živali. Naprave za električno omamljanje posameznih živali morajo imeti:

-

varnostno napravo, ki meri električno upornost živali, ki se omamlja. Naprava se mora samodejno izključiti, če ni dosežen minimalni električni tok za zanesljivo omamljanje živali,

-

zvočno ali optično napravo, ki signalizira trajanje omamljanja za posamezno žival,

-

voltmeter in ampermeter na mestu, ki je dobro vidno delavcu, ki omamlja živali,

-

bazeni z vodo za omamljanje perutnine ali kuncev morajo imeti možnost nastavljanja nivoja vode za zagotovitev dobrega stika glav živali z vodo. Če se omamlja več glav perutnine istočasno, je treba zagotoviti zadostno napetost in tok za zanesljivo omamljanje vseh živali. Dimenzije bazenov morajo ustrezati vrsti in velikosti klavne perutnine. Elektrode, ki so potopljene v bazen za omamljanje, morajo biti tako dolge kot sam bazen;

3.

ustrezno dolgo linijo (bazen) za popolno izkrvavitev živali, ki ustreza klavni zmogljivosti. Linija mora biti locirana in zaščitena tako, da kri ne škropi pred prostorom za omamljanje ali na sosednje površine, kjer se obdelujejo trupi. Na mestu odvoda vode in krvi iz bazena mora biti zaščita, ki preprečuje vračanje neprijetnih vonjav;

4.

transportni tir in ustrezna delovna mesta za higiensko izvajanje posameznih operacij obdelave trupov zaklanih živali;

Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo

Časovnica