na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 49-2112/2008, stran 5289 DATUM OBJAVE: 22.5.2008
VELJAVNOST: od 6.6.2008 / UPORABA: od 6.6.2008
RS 49-2112/2008
Verzija
3 / 3
Čistopis se uporablja od 24.8.2013 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 14.2.2026: AKTUALEN.
2112. Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane
Na podlagi prvega in tretjega odstavka 74. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 – ZGO-1, 2/04 – ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane
o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Rižane
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Rižane (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občin Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica in Mestne občine Koper, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.
2. člen
(1)
Vodovarstveno območje sestavljajo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
(2)
Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka ter označena z belo barvo in oznako »0«. Določena so okoli zajetih izvirov in črpalnih vrtin ter so navedena na seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Zajeti izviri so prikazani z znakom, ki je pravokotnik modre barve, in črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve.
(3)
Notranja območja so na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:
-
najožja območja z oranžno barvo in oznako »VVO I«,
-
ožja območja z rumeno barvo in oznako »VVO II« in
-
širše območje z zeleno barvo in oznako »VVO III«.
3. člen
(1)
Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)
Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz marca 2007, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.
(3)
Parcele na vodovarstvenem območju se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.
2. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA RABO VODE
4. člen
(1)
Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba podzemne vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.
(2)
Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo.
3. UKREPI, PREPOVEDI IN OMEJITVE ZA GRADNJO
3.1. Splošno
5. člen
(1)
Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.
(2)
Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.
6. člen
(1)
Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.
(2)
Na najožjih vodovarstvenih območjih je prepovedano odvajati komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo neposredno v površinske vode ali neposredno oziroma posredno v podzemne vode.
(3)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe in se lahko izda vodno soglasje, če se ne spremeni namembnost objekta oziroma če sprememba namembnosti objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.
(4)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.
(5)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(6)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(7)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.
(8)
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.
7. člen
(1)
Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.
(2)
Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.
(3)
Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.
(4)
Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je bil sprejet v skladu s predpisi o urejanju prostora in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
(5)
Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora.
(6)
Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.
8. člen
Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.
9. člen
(1)
Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, ter standardom SIST EN 1594, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(2)
Ne glede na oznako »pip« iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge, če gradnja in izvedba gradbenih del sama po sebi ne dosega ali ne presega pragov, določenih po predpisih o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(3)
Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za javne potrebe za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
10. člen
(1)
Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za gradnjo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge dovoljeno izvajanje gradbenih del, navedenih v tabeli 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14, in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.
(2)
Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju dovoljena gradnja železniške proge s pripadajočimi predori ter z njimi povezanimi ureditvami in napravami, če je gradnja v skladu s predpisi, ki urejajo umeščanje 2. tira železniške proge na odseku Divača–Koper v prostor, in se izda vodno soglasje, če je iz analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je to tveganje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo, in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda, ter če so upoštevani naslednji posebni pogoji:
-
predori morajo biti vodotesni. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje onesnaževal iz predorov v podzemno vodo;
-
v času gradnje in obratovanja mora biti zagotovljena čim večja ohranitev obstoječega naravnega režima toka podzemne vode. Podzemne vode iz kraškega vodonosnika se ne smejo preusmerjati iz enega v drug vodonosnik;
-
predori skozi kraški vodonosnik ne smejo biti drenirani, razen na tistih odsekih, na katerih je prepustnost kraške kamnine slaba. Vodo iz dreniranih odsekov predorov je treba s ponikanjem vračati v isti vodonosnik, kjer je to mogoče, ali jo zajeti tako, da njena kakovost ni spremenjena in je mogoča njena nadaljnja uporaba, pri čemer ima javna oskrba s pitno vodo prednost pred rabo voda za druge namene. Odpadne vode se ne smejo mešati z zajetimi izviri ali zalednimi vodami;
-
kjer predori sekajo kraške kanale, po katerih se stalno ali občasno pretaka voda, je treba zagotoviti obvode, ki ohranjajo enak presek za pretok vode in preprečujejo preusmeritev njenega pretoka;
-
izkopi predorov morajo potekati od spodaj navzgor;
-
za izvedbo tesnilnih sistemov (tesnilne zavese, injektiranje, uporaba brizganega betona) se uporablja beton z nealkalnimi pospeševalci vezanja. Pri gradnji se za beton lahko uporabljajo le tisti dodatki, ki ne vsebujejo škodljivih snovi za tla, vodno okolje in zdravje ljudi;
-
pri gradnji ne sme biti izgub cementnega mleka ali injekcijske mase;
-
dostopne poti do gradbišč oziroma vzdrževalne in intervencijske poti morajo biti asfaltirane, zagotovljeno mora biti nadzorovano odvodnjavanje odpadnih voda. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo;
-
med gradnjo je treba vse odpadne vode iz predorov zajeti in odvesti zunaj vodovarstvenega območja. Za preprečevanje izgube odpadnih voda v vodonosnik morajo biti odvodni jarki utrjeni in zatesnjeni;
-
med gradnjo je na območju gradbišča parkiranje, vzdrževanje naprav in opreme ter pretakanje goriva na neutrjenih površinah ali na utrjenih površinah, ki nimajo zagotovljenega zbiranja in odvajanja odpadnih voda, prepovedano;
-
uporaba gradbenih odpadkov za zapolnjevanje vrtač in kavern je prepovedana;
-
med gradnjo in obratovanjem je treba zagotoviti monitoring kemijskega in količinskega stanja podzemnih voda;
-
med obratovanjem predorov morajo biti odpadne vode zajete v vodotesnih sistemih in odvedene zunaj vodovarstvenega območja. Preprečeno mora biti vsakršno izpiranje ali izcejanje odpadnih voda v podzemno vodo;
-
med gradnjo in obratovanjem predorov je treba o morebitni nesreči, vdoru vode ali mulja in kakršnem koli izlitju nemudoma obvestiti upravljavca vodnih virov Rižane;
-
poročilo o analizi tveganja in vsi zaščitni ukrepi, predvideni v njej, morajo biti sestavni del projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektov za izvedbo del;