3288. Pravilnik o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih
Na podlagi prvega odstavka 108. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavar-E in 65/08) izdaja minister za pravosodje
P R A V I L N I K
o trajanju pripravništva, načinu, poteku in programu usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih
Ta pravilnik ureja trajanje pripravništva, način, potek in program usposabljanja pripravnikov v pravosodnih organih, če ni s posebnimi predpisi določeno drugače.
(1)
Pripravnik po tem pravilniku je oseba, ki sklene delovno razmerje brez ustreznih delovnih izkušenj v skladu z zakonom in prvič začne opravljati delo, ustrezno stopnji njegove strokovne izobrazbe, z namenom, da se usposobi za samostojno opravljanje dela v delovnem razmerju.
(2)
Za pripravnika po tem pravilniku se šteje tudi oseba, ki sklene delovno razmerje in se usposablja za opravljanje dela, če je bila predhodno že zaposlena in še ni končala pripravniške dobe.
II. TRAJANJE PRIPRAVNIŠTVA
3. člen
(trajanje pripravništva za uradniško delovno mesto)
Pripravniška doba za zasedbo uradniškega delovnega mesta, ki se opravlja v nazivu, za katerega je predpisana univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, traja 10 mesecev, za druga uradniška delovna mesta pa 8 mesecev.
4. člen
(trajanje pripravništva za strokovno-tehnično delovno mesto)
Pripravniška doba traja za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba, 8 mesecev, za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna in srednja strokovna ter srednja splošna izobrazba, 6 mesecev, za strokovno-tehnična delovna mesta, za katera se zahteva srednja poklicna izobrazba, pa 4 mesece.
5. člen
(skrajšanje pripravniške dobe)
(1)
Predstojnik lahko na predlog mentorja odloči o skrajšanju pripravniške dobe. Odločitev je mogoče sprejeti po preteku polovice predpisane pripravniške dobe. Pripravniška doba se lahko skrajša največ za eno tretjino.
(2)
Predlog mentorja za skrajšanje pripravniške dobe mora biti obrazložen ter mora vsebovati spremembo časovne razporeditve neizvedenega dela pripravniškega usposabljanja in časovni obseg skrajšanja.
6. člen
(podaljšanje pripravništva)
Če je pripravnik med pripravniško dobo opravičeno neprekinjeno odsoten več kot en mesec, se mu pripravniška doba za čas odsotnosti ustrezno podaljša.
7. člen
(volonterski pripravnik)
(1)
Volonterski pripravnik je oseba, ki sklene pogodbo o opravljanju volonterskega pripravništva v pravosodnih organih, brez sklenitve delovnega razmerja.
(2)
S pogodbo o volonterskem opravljanju pripravništva, ki mora biti sklenjena v pisni obliki, se ob upoštevanju tega pravilnika in zakona, ki ureja delovna razmerja, določijo medsebojne pravice in obveznosti, dolžina trajanja ter način izvedbe volonterskega pripravništva.
III. NAČIN, POTEK IN PROGRAM USPOSABLJANJA PRIPRAVNIKOV
8. člen
(individualni program pripravnika)
Pripravnikov mentor pripravniku določi individualni program (v nadaljnjem besedilu: program), ki je sestavljen iz splošnega in posebnega dela.
9. člen
(splošni del programa)
(1)
Obseg splošnega dela programa se določi glede na zahtevnost delovnega mesta, osnova za njegovo določitev pa so vsebine iz prvega in drugega odstavka 89. člena zakona, ki ureja javne uslužbence.
(2)
Za splošni del programa se pripravnik usposablja v okviru organa, kjer opravlja pripravništvo. Znanje s področij, ki jih zajema splošni del programa, pridobi tudi s študijem predpisov in literature ob pomoči mentorja.
(3)
Če je bil pripravnik izbran na javnem natečaju, ga lahko predstojnik v okviru splošnega dela programa napoti na obvezno usposabljanje po 89. členu zakona, ki ureja javne uslužbence.
10. člen
(posebni del programa)
(1)
Posebni del programa se nanaša na organizacijo, pristojnosti, delo in naloge organa, v katerem se pripravnik usposablja.