na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Pravilnik o stroških v upravnem postopku
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 86-3712/2005, stran 8842 DATUM OBJAVE: 26.9.2005
VELJAVNOST: od 11.10.2005 / UPORABA: od 11.10.2005
RS 86-3712/2005
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 11.10.2005 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 22.2.2026: AKTUALEN.
3712. Pravilnik o stroških v upravnem postopku
Na podlagi 120. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list, št. 22/05 - uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za javno upravo
P R A V I L N I K
o stroških v upravnem postopku
o stroških v upravnem postopku
I. SPLOŠNA DOLOČBA
1. člen
(predmet urejanja)
Ta pravilnik ureja način zaračunavanja in izplačevanja stroškov, določa podrobnejša merila glede oprostitve plačila stroškov, obročnega plačila in odloga plačila; določa povračila stroškov, izdatkov in izgubljenega zaslužka pričam, izvedencem, tolmačem in način zaračunavanja in izplačevanja teh povračil, kot tudi nadomestitev stroškov v primeru oprostitve plačila stroškov.
II. POVRAČILA PRIČAM, IZVEDENCEM IN TOLMAČEM
1. Skupna določba
2. člen
(stroški prič, izvedencev in tolmačev)
(1)
Priče, izvedenci in tolmači imajo pravico do povrnitve stroškov, izgubljenega zaslužka in plačila za opravljene storitve, če tako določa zakon.
(2)
Priči, izvedencu ali tolmaču, ki je istega dne ali v več zaporednih dneh opravljal svojo dolžnost pri istem organu, v več različnih zadevah, gre enkratna povrnitev potnih stroškov, stroškov za bivanje in nadomestila plače oziroma izgubljenega zaslužka. Ti stroški se razdelijo na vse zadeve, v katerih je bil udeležen kot priča, izvedenec ali tolmač, v razmerju s porabljenim časom v posamezni zadevi.
2. Povračilo potnih stroškov
3. člen
(potni stroški)
(1)
Potni stroški obsegajo stroške za prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi oziroma stroške za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom.
(2)
Stroški iz prejšnjega odstavka obsegajo izdatke za potovanje od prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča do kraja, kjer naj bo opravljeno zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
(3)
Z javnimi prevoznimi sredstvi po tem pravilniku so mišljeni vlak, avtobus, ladja in letalo.
4. člen
(način potovanja)
(1)
Potni stroški se povrnejo za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom.
(2)
Stroški za potovanje z dražjim prevoznim sredstvom se povrnejo, če bi stroški za prevoz s cenejšim prevoznim sredstvom, skupaj z drugimi stroški, ki bi nastali zaradi vožnje s cenejšim prevoznim sredstvom, presegli stroške za prevoz z dražjim prevoznim sredstvom.
5. člen
(višina potnih stroškov)
(1)
Potni stroški se povrnejo v višini dejanskih izdatkov za potovanje s potniškim vlakom, avtobusom, ladjo ali letalom. Za potovanje s hitrim vlakom gre upravičencu povrnitev stroškov za prevoz samo, če je potoval več kot 100 km v eno smer.
(2)
Višina stroškov za prevoz se ugotavlja z vozovnico ali na drug primeren način (npr. s potrdilom prevoznika, veljavnim cenikom).
6. člen
(kilometrina)
(1)
Stroški za prevožene kilometre se povrnejo samo za pot, na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo.
(2)
Stroški za prevožene kilometre se povrnejo tudi, če javno prevozno sredstvo vozi ob neprimernem času ali če je bilo potrebno iz kakšnega drugega opravičenega vzroka (npr. telesna okvara, bolezen, naravna nesreča) opustiti vožnjo z javnim prevoznim sredstvom.
(3)
Povrnitev stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena gre priči, izvedencu ali tolmaču le, če je od prebivališča osebe do kraja, kjer naj se opravi zaslišanje, izvedensko delo ali tolmačenje, oziroma do železniške ali avtobusne postaje, pristanišča ali letališča v eno smer več kot en kilometer.
(4)
Stroški za prevožene kilometre se obračunavajo v skladu s predpisi, ki določajo povrnitev stroškov prevoza na delo in z dela z lastnim prevoznim sredstvom za zaposlene v državnih organih.
(5)
Razdalja, za katero se povrnejo stroški za prevožene kilometre, se ugotovi po uradnih podatkih pristojnega organa ali na drug primeren način.
7. člen
(povrnitev dejanskih stroškov)
(1)
Priči, izvedencu ali tolmaču, ki ima stalno pravico do brezplačne vožnje, se stroški za prevoz ne povrnejo.
(2)
Priči, izvedencu ali tolmaču, ki je plačal vozovnico s popustom, se povrnejo dejanski stroški.
(3)
Uradna oseba mora ob vložitvi zahteve za povrnitev potnih stroškov pričo, izvedenca ali tolmača opozoriti na določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
3. Povračilo stroškov bivanja
8. člen
(stroški bivanja)
(1)
Stroški bivanja obsegajo izdatke za hrano in prenočišče, ki jih ima priča, izvedenec ali tolmač v času bivanja zunaj svojega stalnega ali začasnega prebivališča.
(2)
Priča, izvedenec ali tolmač ima pravico do povrnitve stroškov iz prejšnjega odstavka, če je moral zaradi vabila ostati zunaj svojega stalnega oziroma začasnega prebivališča več kot osem ur. V ta čas se všteva tudi čas, potreben za pot v kraj, kjer je bilo opravljeno pričevanje, izvedensko delo ali tolmačenje, in za vrnitev.
(3)
Stroški prenočišča se priči, izvedencu ali tolmaču ob pogoju iz prejšnjega odstavka povrnejo, če se z javnim prevoznim sredstvom še isti dan ni mogel vrniti v kraj svojega stalnega ali začasnega prebivališča.
9. člen
(določitev stroškov bivanja)
(1)
Stroški bivanja se določijo na podlagi računov.
(2)
Stroški bivanja ne morejo biti višji, kot so za enake namene določeni za zaposlene v državnih organih.
4. Povrnitev nadomestila plače ali izgubljenega zaslužka
10. člen
(nadomestilo plače)
(1)
Zaposleni, ki so vabljeni kot priča, izvedenec ali tolmač, imajo pravico do povrnitve nadomestila plače za odsotnost z dela.
(2)
Zaposlenim izplača nadomestilo plače njihov delodajalec na podlagi potrdila upravnega organa o udeležbi v postopku. Potrdilo se izda na zahtevo udeleženca postopka.
(3)
Delodajalec zahteva od organa, ki vodi postopek, povrnitev izplačanega nadomestila plače na podlagi potrdila, izdanega udeležencu v postopku. Delodajalec mora ob predložitvi zahteve in potrdila organu posredovati podatke o višini izplačanega nadomestila plače.
(4)
Delodajalec mora zahtevati povrnitev izplačanega nadomestila plače od organa v roku petnajst dni, šteto od zadnjega dneva odsotnosti zaradi pričanja, podaje izvedenskega mnenja ali tolmačenja, v nasprotnem primeru izgubi to pravico.
(5)
V potrdilu o udeležbi v postopku je treba navesti rok, v katerem mora delodajalec od upravnega organa zahtevati povrnitev izplačanega nadomestila plače in opozoriti na posledice.
11. člen
(izgubljeni zaslužek)
(1)
Samostojni podjetnik posameznik in fizična oseba, ki samostojno opravlja dejavnost kot poklic (v nadaljevanju: oseba, ki opravlja samostojno dejavnost), ima pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka, če se postopka udeleži kot priča.
(2)
Osebi, ki opravlja samostojno dejavnost, se izgubljeni zaslužek odmeri ob upoštevanju predloženega dokazila o izpadu izgubljenega zaslužka in izgubljenega časa osebe, ki uveljavlja pravico. Pri odmeri višine izgubljenega zaslužka organ lahko upošteva tudi podatke o zaslužku drugih oseb, ki opravljajo enako ali primerljivo dejavnost, če z njimi razpolaga ali so mu znani.
5. Plačilo za opravljene storitve
12. člen
(plačilo za opravljene storitve)
(1)
Izvedenci in tolmači imajo pravico do plačila za opravljene storitve.
(2)
Plačilo za opravljene storitve obsega plačilo izvedenskega dela oziroma tolmačenja, kakor tudi stroške izvedenca oziroma tolmača za porabljeni material in druge posebne stroške v zvezi z opravljenim delom.