Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije

2983. Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije

Na podlagi desetega odstavka 11. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20, v nadaljnjem besedilu: ZIntPK) je senat Komisije za preprečevanje korupcije na 42. seji dne 23. septembra 2021 sprejel

P O S L O V N I K
Komisije za preprečevanje korupcije

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina poslovnika)

Ta poslovnik ureja organizacijo in poslovanje Komisije za preprečevanje korupcije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Komisija), pravila za postopanje s prijavami, vključno z merili za sprejem prijave v obravnavo oziroma za zavrnitev, zavrženje ali odstop prijave drugemu organu, merila za določanje vrstnega reda obravnave prijav oziroma za uvedbo postopka na lastno pobudo, način odločanja o obravnavi posameznih zadev, postopek vpogleda v spis, način obveščanja javnosti in podrobneje ureja druge postopke, s katerimi Komisija uresničuje svoje naloge v skladu z ZIntPK.

2. člen

(pomen izrazov)

(1)

Izrazi v tem poslovniku, zapisani v moški slovnični obliki, kot so predsednik, namestnik, član senata, uslužbenec in drugi, imajo nevtralen pomen in se uporabljajo za oba spola.

(2)

Izrazi, uporabljeni v tem poslovniku, imajo naslednji pomen:

-

»senat« je kolegijski organ, sestavljen iz predsednika in dveh namestnikov, ali iz predsednika in enega namestnika, ali iz dveh namestnikov, ki na sejah odloča o izdaji mnenj, stališč, pojasnil, ugotovitev, poročil, priporočil, opozoril in drugih odločitev iz pristojnosti Komisije po ZIntPK,

-

»predsedujoči« je predsednik ali namestnik, ki skladno s tem poslovnikom skliče in vodi posamezno sejo senata,

-

»uslužbenec« je praviloma tisti uslužbenec, ki mu je posamezna zadeva dodeljena v obravnavo, razen v primerih določb, ki na splošno veljajo za vse uslužbence,

-

»poročevalec« je član senata ali uslužbenec, ki je s sklepom predsednika ali senata določen za podrobnejše spremljanje reševanja posamezne zadeve izven sej senata ter za usmerjanje in pomoč uslužbencu, ki vodi zadevo.

3. člen

(sedež in pečat)

(1)

Sedež Komisije je v Ljubljani.

(2)

Komisija ima pečat okrogle oblike, ki ima v sredini grb Republike Slovenije, okrog njega pa napis »Republika Slovenija, Komisija za preprečevanje korupcije«.

4. člen

(identifikacijska kartica)

(1)

Članom senata in uslužbencem, za katere tako odloči predsednik, Komisija izda identifikacijsko kartico, s katero lahko izkazujejo pristojnost in istovetnost pri opravljanju nalog po ZIntPK, zlasti v zvezi z vpogledom in pridobivanjem podatkov ter dokumentov in v zvezi z zbiranjem informacij iz pristojnosti Komisije.

(2)

Identifikacijska kartica vsebuje logotip Komisije z grbom Republike Slovenije, fotografijo imetnika, datum izdaje izkaznice, registrsko številko, ime in priimek imetnika ter podpis predsednika na prvi strani identifikacijske kartice. Fotografija imetnika se kot osebni podatek v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje osebnih podatkov, obdeluje na način, da je ves čas pod nadzorom posameznika, na katerega se nanaša osebni podatek in je za uporabo fotografije podal soglasje.

(3)

Identifikacijska kartica je last Komisije, izdana je določenemu imetniku in ni prenosljiva. Identifikacijske kartice izdaja in podpisuje predsednik in se po prenehanju zaposlitve imetnika oziroma potrebe po njeni uporabi takoj uniči. Seznam izdanih in veljavnih kartic vodi notranja organizacijska enota (v nadaljnjem besedilu: NOE) Komisije, pristojna za kadrovske zadeve.

II. ORGANIZACIJA IN NAČIN DELA KOMISIJE

1. Organi Komisije in njihove pristojnosti

5. člen

(predsednik)

(1)

Predsednik zastopa in vodi Komisijo, organizira njeno delo in ima v skladu z ZIntPK vse pristojnosti in odgovornosti predstojnika državnega organa, med drugim:

-

sklicuje in vodi seje senata,

-

usmerja delo Komisije kot državnega organa in nadzira izvrševanje njenih politik na posameznem področju dela,

-

sklicuje in vodi kolegije predsednika,

-

določa politiko sodelovanja z drugimi državnimi organi in organizacijami ter politiko mednarodnega sodelovanja s podobnimi organi in organizacijami,

-

podpisuje memorandume, sporazume, dogovore ali druge akte o sodelovanju z domačimi ali tujimi državnimi organi, nevladnimi organizacijami ali drugimi subjekti,

-

v zadevah, ki jih obravnava Komisija, daje predlog državnemu tožilstvu ali pristojnemu organu s področja preprečevanja pranja denarja, davkov ali finančnega nadzora, da ti v okviru svojih pristojnosti ukrenejo vse potrebno za začasno zaustavitev transakcij ali zavarovanja denarja in premoženja z namenom odvzema protipravno pridobljene premoženjske koristi oziroma denarja in premoženja nezakonitega izvora,

-

v imenu Komisije predlaga državnemu zboru ali državnemu svetu udeležbo predstavnikov Komisije na posameznih sejah njihovih delovnih teles,

-

v imenu Komisije predlaga vladi ali posameznim ministrstvom vključitev predstavnikov Komisije v posamezne delovne skupine za pripravo zakonskih ali podzakonskih predpisov,

-

podpisuje mnenja glede posameznih določb predlogov zakonov in podzakonskih aktov,

-

predlaga senatu sprejem letnega poročila o delu Komisije,

-

predlaga senatu sprejem akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Komisije ali njegovih sprememb,

-

sprejema interne akte Komisije, razen tistih, ki jih po tem poslovniku sprejema senat,

-

skrbi za izvajanje tega poslovnika in senatu predlaga sprejem njegovih sprememb in dopolnitev in

-

opravlja druge naloge predstojnika državnega organa na podlagi zakonov in tega poslovnika.

(2)

Pomočnik predsednika je uslužbenec, odgovoren za pomoč predsedniku v zadevah organiziranja in vodenja poslovanja Komisije.

6. člen

(senat Komisije)

(1)

Senat o vprašanjih iz svoje pristojnosti odloča na rednih sejah. O posameznem vprašanju lahko odloča tudi na dopisni seji, skladno s tem poslovnikom.

(2)

V zadevah, ki niso predmet obravnave senata, samostojno odloča predsednik kot predstojnik Komisije ali eden od namestnikov na podlagi njegovega pooblastila.

7. člen

(postopek izločitve)

(1)

V primeru, da je v skladu z ZIntPK podana zahteva za njegovo izločitev, član senata ali uslužbenec pripravi pisno obrazložitev, v kateri pojasni dejstva in okoliščine, ki so potrebna za sprejem odločitve o izločitvi. Namesto pisne obrazložitve se lahko dejstva in okoliščine pojasnijo ustno na zapisnik.

(2)

Člana senata ali uslužbenca, za katerega je bila sprejeta odločitev o izločitvi, se v celoti izloči iz obravnave določene zadeve ali odločanja o njej.

2. Notranja organizacija

8. člen

(notranja organizacija)

NOE Komisije in njihove naloge so določene v internem aktu, ki ureja notranjo organizacijo in sistemizacijo delovnih mest v Komisiji.

9. člen

(strokovni kolegij)

(1)

Za obravnavanje posameznih strokovnih in organizacijskih vprašanj, ki se nanašajo na poslovanje Komisije, se lahko organizira strokovni kolegij. Predsednik imenuje nosilce področij, ki organizirajo strokovne kolegije.

(2)

Seje strokovnega kolegija sklicuje in vodi nosilec področja. Na sejah se obravnavajo vprašanja in okoliščine, povezane z delom in organizacijo Komisije, predstavijo zahtevnejša pravna in dejanska vprašanja s posameznega delovnega področja, skrbi za poenotenje prakse Komisije ter obravnavajo druge zadeve na predlog uslužbencev ali članov senata. Po potrebi se posamezna strokovna in organizacijska vprašanja obravnava tudi na sestankih NOE.

(3)

Nosilec področja ob sklicu strokovnega kolegija praviloma posreduje gradivo in pojasni razloge za sklic.

(4)

V primeru, da se na strokovnem kolegiju ali na sestanku NOE obravnavajo posamezna strokovna in organizacijska vprašanja, s katerimi se skrbi za poenotenje prakse Komisije oziroma usmerjanje dela zaposlenih, se pripravi zapisnik, ki se ga posreduje udeležencem strokovnega kolegija in članom senata, po potrebi pa tudi ostalim zaposlenim.

10. člen

(usmerjanje dela)

(1)

Usmerjanje dela je sistematično, transparentno in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo.

(2)

Člani senata sprejemajo odločitve v okviru ustave in zakona z namenom krepitve pravne države, integritete, odgovornosti in transparentnosti poslovanja. Člani senata usmerjajo delo uslužbencev s sprejemom vizije, mnenj, stališč, pojasnil, ugotovitev, poročil, priporočil, opozoril in drugih odločitev iz pristojnosti Komisije.

(3)

Uslužbenci samostojno opravljajo dejanja v upravnem in drugem postopku v okviru predpisov. V tem okviru ugotavljajo dejstva in okoliščine ter pri tem upoštevajo tudi interne predpise, sodno prakso in usmeritve senata.

3. Javnost dela ter odnosi in sodelovanje z drugimi subjekti

11. člen

(obveščanje javnosti)

(1)

Komisija komunicira z javnostmi z objavami na svojih spletnih straneh, s sporočili oziroma izjavami za javnost, javnimi nastopi, odgovori medijem, novinarskimi konferencami, intervjuji za medije ter drugimi dogodki za posamezne javnosti, z udeležbami na javnih in strokovnih srečanjih in s posebnimi publikacijami.

(2)

Komisija javno objavlja mnenja, stališča, poročila, priporočila, ugotovitve in druge odločitve s področja krepitve delovanja pravne države, integritete in transparentnosti, preprečevanja in omejevanja korupcije ter nasprotja interesov pod pogoji, ki jih določa zakon.

12. člen

(predstavljanje Komisije v javnosti ter izražanje mnenj in stališč)

(1)

Komisijo v javnosti predstavlja predsednik, po dogovoru oziroma pooblastilu predsednika pa tudi prvi ali drugi namestnik ali drugi uslužbenci.

(2)

Za organizacijo in koordinacijo dela na področju obveščanja in sodelovanja z javnostmi na Komisiji skrbi oseba, pristojna za odnose z javnostmi.

(3)

Člani senata in uslužbenci, ki izražajo mnenja in stališča v imenu Komisije, morajo v javnih izjavah in pri svojih nastopih izražati, zastopati in predstavljati stališča in politiko Komisije.

(4)

Če posamezen član senata ali uslužbenec v javnosti nastopa v lastnem imenu oziroma piše in objavlja z delovnega področja Komisije, mora o tem predhodno obvestiti predsednika ter v izjavah in prispevkih na primeren način opozoriti, da gre za njegova lastna stališča, ki niso nujno stališča Komisije.

(5)

Člani senata in uslužbenci morajo posebej paziti, da s podajanjem informacij javnosti in medijem ne omogočijo razkritja varovanih podatkov in identitete prijavitelja ter ne ogrozijo interesa postopkov Komisije oziroma interesov predkazenskega ali kazenskega postopka in postopkov iz pristojnosti drugih organov.

13. člen

(sodelovanje z drugimi nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona)

(1)

Sodelovanje z drugimi nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj poteka v skladu z ustavo, zakoni in podzakonskimi predpisi. Posebne oblike sodelovanja (izmenjava podatkov, informacij in dokumentov, dostopanje do zbirk osebnih in drugih podatkov, skupna usposabljanja in izpopolnjevanja, obdobni sestanki in podobno) se lahko podrobneje opredelijo s sporazumi ali drugimi oblikami urejanja sodelovanja med državnimi organi ter drugimi subjekti javnega in zasebnega sektorja.

(2)

Sodelovanje z nadzornimi organi ter organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj drugih držav ali mednarodnih organizacij poteka v skladu z notranjim pravom Republike Slovenije, mednarodnimi standardi in mednarodnimi pogodbami. Posebne oblike sodelovanja se lahko opredeli s sporazumi in drugimi oblikami urejanja sodelovanja med državnimi organi oziroma drugimi subjekti javnega in zasebnega sektorja iz različnih držav.

14. člen

(sodelovanje z drugimi subjekti)

(1)

Komisija posebno pozornost namenja sodelovanju z neprofitnimi organizacijami in drugimi subjekti zasebnega sektorja ter reprezentativnimi sindikati javnega sektorja.

(2)

Projekti, ki jih na letni ravni razpiše Komisija, morajo biti ciljno usmerjeni in potrjeni na senatu.

III. ZAGOTAVLJANJE INTEGRITETE, NEPRISTRANSKOSTI IN OBJEKTIVNOSTI DELA KOMISIJE

15. člen

(načrt integritete)

(1)

Za izdelavo, uresničevanje in dopolnjevanje načrta integritete Komisije je odgovoren skrbnik načrta integritete, ki ga s sklepom določi predsednik.

(2)

Uslužbenci so se dolžni seznaniti in ravnati v skladu z načrtom integritete Komisije in navodili skrbnika oziroma nosilca ukrepov pri njegovem uresničevanju. Seznanitev uslužbencev z načrtom integritete izvede skrbnik načrta integritete ali v dogovoru z njim drug uslužbenec, in sicer najpozneje v sedmih dneh od dneva zaposlitve oziroma od sprejema ali posodobitve načrta integritete, ko uslužbenec podpiše tudi izjavo o seznanitvi z načrtom integritete.

(3)

Vsak član senata izjavo o seznanitvi z načrtom integritete podpiše najpozneje v sedmih dneh od dneva imenovanja oziroma od sprejema ali posodobitve načrta integritete.

(4)

Uslužbenec ali oseba, ki sodeluje s Komisijo, mora ob zaznavi znakov korupcije, drugih protipravnih ali neetičnih okoliščin in ravnanj, ki predstavljajo ali bi lahko predstavljala tveganje za organizacijske pogoje, zaposlene ali procese dela Komisije, o tem brez odlašanja obvestiti skrbnika načrta integritete, da oceni potrebo po posodobitvi načrta integritete s primernimi ukrepi in obveščanjem. Skrbnik načrta integritete o zaznavah obvesti predsednika.

(5)

Če skrbnik načrta integritete ob razkritju okoliščin iz prejšnjega odstavka oceni, da je za postopek pristojna oseba, pooblaščena za pomoč in informiranje o ukrepih v zvezi z varstvom pred spolnim in drugim nadlegovanjem ali trpinčenjem, predlaga osebi, ki ga je obvestila o okoliščinah, da sama ali skupaj z njim o tem seznani osebo, pristojno za navedeno področje. V tem primeru je celoten postopek zaupen in poteka v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje človekovega dostojanstva.

(6)

Če skrbnik načrta integritete oceni, da je nevarnost okoliščin, ki lahko predstavljajo tveganje iz četrtega odstavka tega člena, tako izrazita, da je potrebna pomoč ali ukrepanje pristojnega državnega organa ali strokovne institucije, predlaga tistemu, ki ga je o tem obvestil, da jih sam ali skupaj z njim o tem obvesti.

(7)

Če Komisija za določene storitve najame zunanje izvajalce, lahko predsednik skrbniku načrta integritete naloži, da izdela oceno tveganj in ukrepov v okviru načrta integritete, ki jih Komisija vključi kot obvezne pogoje v pogodbo o izvajanju storitev.

16. člen

(etična komisija in kodeks ravnanja)

(1)

Komisija ima svoj Kodeks ravnanja uslužbencev in sodelavcev. Kodeks sprejmejo uslužbenci z večino glasov, v soglasju s senatom. Etična komisija oziroma senat preuči in po potrebi pripravi predlog sprememb oziroma dopolnitev Kodeksa etike najmanj vsakih pet let.

(2)

O kršitvah kodeksa odloča etična komisija, sestavljena iz namestnika ali uslužbenca, ki ga imenuje predsednik, in dveh predstavnikov uslužbencev, ki jih izmed zaposlenih za dobo dveh let na tajnem glasovanju izvolijo zaposleni na Komisiji. Etična komisija o svojem delovanju sprejme poslovnik.

(3)

Etična komisija svoje ugotovitve in odločitve ustrezno predstavi predsedniku in zaposlenim.

(4)

Če je zaradi kršitve kodeksa v postopku namestnik ali uslužbenec, ki je član etične komisije in ga je imenoval predsednik, predsednik imenuje drugega namestnika ali uslužbenca, lahko pa ga nadomesti sam. Če je zaradi kršitve kodeksa v postopku predstavnik uslužbencev, ki je član etične komisije, ga v etični komisiji za ta primer nadomesti predstavnik uslužbencev, ki je izmed ostalih zaposlenih prejel največje število glasov. Če je več uslužbencev prejelo isto število glasov, se za nadomestnega člana izbere najstarejšega izmed njih.

(5)

Komisija lahko v etično komisijo imenuje zunanjega člana, v dogovoru z drugim državnim organom pa se lahko dogovori za ustanovitev skupne etične komisije. V tem primeru etična komisija Komisije preneha z delovanjem.

IV. SEJE SENATA

17. člen

(sklic seje senata)

(1)

Seje senata sklicuje predsednik, praviloma enkrat tedensko. Seje senata potekajo praviloma na sedežu Komisije. Ob sklicu seje se določi način izvedbe seje.

(2)

Prvi ali drugi namestnik lahko skličeta sejo senata v primeru odsotnosti predsednika oziroma na podlagi njegovega ustnega pooblastila.

(3)

Na pisno zahtevo obeh namestnikov mora predsednik sklicati sejo senata o posameznem vprašanju najpozneje v petih dneh od prejema zahteve za sklic.

(4)

Predlog dnevnega reda za sejo pripravi uslužbenec, ki je pristojen za organiziranje sej senata, po posvetovanju s predsedujočim in uslužbenci, ki vodijo zadeve. Izjemoma se lahko na dnevni red uvrsti zadeva, za katero predsednik oziroma prvi ali drugi namestnik oceni, da je nujna, oziroma jo je treba rešiti v predpisanem roku, lahko tudi z nepopolnim gradivom.

(5)

Gradivo za obravnavo na seji mora biti praviloma najkasneje sedem dni pred datumom seje posredovano članom senata.

(6)

Predlog dnevnega reda z gradivom uslužbenec, ki je pristojen za organiziranje sej senata, posreduje skupaj s sklicem seje sodelujočim na seji senata praviloma najmanj tri delovne dni pred pričetkom seje.

(7)

Predsedujoči senata lahko iz utemeljenih razlogov roke po tem členu skrajša, v primeru večjega obsega gradiva pa podaljša.

18. člen

(sodelovanje na seji senata)

(1)

Na seji senata sodelujejo predsednik in oba namestnika, oseba, pristojna za vodenje zapisnika, k posameznim točkam pa so vabljeni uslužbenci, katerih gradivo se obravnava na seji, oziroma druge osebe po odločitvi predsedujočega, če je njihova udeležba pomembna zaradi dodatne razjasnitve okoliščin zadeve ali iz drugih utemeljenih razlogov.

(2)

Udeleženci seje, ki se zaradi upravičenih razlogov ne nahajajo v prostorih, kjer se opravlja seja, se lahko k obravnavi posamezne točke dnevnega reda ali na sejo v celoti vključijo z uporabo sodobnih tehničnih sredstev za prenos slike oziroma glasu (tele ali videokonferenca).

19. člen

(javnost sej senata)

(1)

Seje senata so zaprte za javnost. Izjemoma lahko senat odloči, da se posamezna točka dnevnega reda odpre za javnost.

(2)

Sklici sej senata so javni in se pred sejo objavijo na spletnih straneh Komisije. Javni so tudi zapisniki sej senata.

(3)

Sklici sej senata in zapisniki sej senata se javno objavljajo na način, da iz njih ni mogoče razbrati tajnih in drugih varovanih podatkov ter ob upoštevanju interesov postopkov pred Komisijo oziroma interesov predkazenskega ali kazenskega postopka in postopkov pred drugimi pristojnimi organi.

20. člen

(dolžnost varovanja podatkov in informacij s seje senata)

(1)

Sodelujoči na seji senata so dolžni varovati podatke (podatki o zaščitenih prijaviteljih, tajni podatki, osebni podatki, poslovne skrivnosti in drugi varovani podatki), s katerimi so se seznanili na seji. Nepooblaščenim tretjim osebam brez dovoljenja predsedujočega ne smejo razkrivati nejavnih informacij in podatkov, s katerimi so se seznanili na seji, še posebej, če bi s tem lahko ogrozili interese postopkov pred Komisijo ali interese predkazenskega, kazenskega in postopkov pred drugimi pristojnimi organi.

(2)

Objavo podatkov s seje senata lahko upoštevajoč predpise, ki urejajo varovanje tajnih, osebnih in drugih varovanih podatkov, dovoli le predsedujoči ali senat.

(3)

Predsedujoči posebej opozori sodelujoče na seji senata, ki niso uslužbenci Komisije, o dolžnostih iz tega člena in jih seznani o tem, katere so nejavne informacije.

21. člen

(vodenje seje senata)

(1)

Sejo senata vodi in skrbi za red predsednik, po njegovem pooblastilu oziroma v primeru njegove odsotnosti pa prvi ali drugi namestnik (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). Dolžnost in pravica predsedujočega je zagotavljati učinkovit, nemoten in zakonit potek seje, vzdrževati red na seji ter varovati dostojanstvo Komisije in sodelujočih na seji senata.

(2)

Če se predsednik seje senata, ki jo je sklical, ne more udeležiti in sklica ne prekliče, ga pri vodenju seje nadomešča prvi ali drugi namestnik. Enako se ravna v primeru, če mora predsedujoči zaradi izločitve ali iz drugih utemeljenih razlogov zapustiti sejo senata in seje ne prekine ali preloži.

(3)

Pri obravnavi vsake točke dnevnega reda predsedujoči daje besedo ostalim članom senata, uslužbencem in ostalim sodelujočim, ki predstavijo svoje stališče glede točke dnevnega reda.

(4)

Predsedujoči lahko zaradi vzdrževanja reda na seji senata, zaradi zaščite tajnih ali drugih varovanih podatkov ali zaradi posvetovanja članov senata kadarkoli med sejo senata odredi, da vsi ali posamezni sodelujoči, razen članov senata, sejo za določen čas zapustijo.

(5)

Predsedujoči lahko po lastni presoji ali na predlog sodelujočih iz utemeljenih razlogov sejo senata za določen čas prekine ali preloži.

22. člen

(potek seje senata)

(1)

Predsedujoči najprej ugotovi udeležbo na seji senata in sklepčnost.

(2)

Po ugotovitvi sklepčnosti se odloča o predlaganem dnevnem redu seje senata. Pri tem senat najprej odloči o predlogih za umik zadev z dnevnega reda, o predlogih za razširitev dnevnega reda, potrditvi zapisnika prejšnje seje senata in o predlogih za spremembo vrstnega reda obravnavanja zadev. Po sprejetju odločitev da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.

(3)

Seja senata poteka po sprejetem dnevnem redu. Med sejo senata sme senat iz utemeljenih razlogov razširiti dnevni red z novo točko, spremeniti dnevni red obravnavanja posameznih zadev ali posamezno točko dnevnega reda prekiniti in preložiti na drugo sejo.

(4)

Obravnava posamezne točke dnevnega reda se začne s kratko obrazložitvijo oziroma predstavitvijo uslužbenca ali poročevalca, če je določen. Po dani obrazložitvi se lahko začne razprava, v kateri sodelujoči na seji senata podajo morebitne pripombe in dodatna pojasnila.

23. člen

(odločanje na seji senata)

(1)

Po koncu obravnave posamezne točke dnevnega reda, glede katere je predvideno odločanje senata, senat sprejme odločitev iz svoje pristojnosti po ustavi, zakonu in tem poslovniku.

(2)

Predsedujoči lahko na lastno pobudo ali na predlog člana senata odloči, da se za čas posvetovanja senata o končni odločitvi ostali sodelujoči s seje senata umaknejo.

(3)

Senat lahko odloči, da se odločitev o posameznem vprašanju preloži na eno od naslednjih sej. Ob tem lahko senat uslužbencu da navodila in usmeritve za dodatno razjasnitev dejanskega stanja, pravnih ali drugih okoliščin zadeve, oziroma da se v zadevi izvedejo nadaljnja dejanja iz pristojnosti Komisije, lahko pa določi poročevalca, ki izven sej senata podrobneje spremlja in usmerja delo na zadevi.

(4)

Odločitev v obliki mnenja, sklepa, odločbe, stališča, pojasnila, ugotovitev oziroma opozorila mora biti pisna in obrazložena. Če zakon ne določa drugače, mora odločitev vsebovati imena članov senata, ki so sodelovali pri odločanju, in poimenski rezultat glasovanja. Odločitev podpiše predsedujoči, na njegov predlog pa tudi ostali člani senata, ki so sprejeli odločitev. Pred podpisom mora biti gradivo jezikovno in nomotehnično urejeno.

(5)

Član senata, ki na seji senata sodeluje izven prostorov, kjer se opravlja seja, lahko svoj glas oziroma odločitev za posamezno zadevo odda ustno ali pisno preko telekomunikacijskih sredstev.

(6)

Posamezen član senata lahko ob sprejemu odločitve napove pisno pritrdilno ali odklonilno ločeno mnenje, ki se evidentira v zadevo. V primeru, da se sprejeta odločitev javno objavi, se ločeno mnenje objavi skupaj z njo. Ločeno mnenje mora v roku petih dni posredovati uslužbencu, ki je pristojen za organiziranje sej senata.

Poslovnik Komisije za preprečevanje korupcije

Časovnica