MEDNARODNI STANDARD RAČUNOVODSKEGA POROČANJA 11
Skupni aranžmaji
Cilj tega MSRP je določiti načela za računovodsko poročanje podjetij, ki imajo delež v skupaj obvladovanih aranžmajih (tj. skupnih aranžmajih).
Za doseganje cilja iz 1. člena ta MSRP opredeljuje skupno obvladovanje in od podjetja, ki je stranka v skupnem aranžmaju, zahteva, da določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo, tako da oceni svoje pravice in obveze ter jih računovodsko obravnava v skladu z zadevno vrsto skupnega aranžmaja.
Ta MSRP uporabljajo vsa podjetja, ki so stranke v skupnem aranžmaju.
Skupni aranžma je aranžma, ki ga skupaj obvladujeta dve ali več oseb.
Značilnosti skupnega aranžmaja so:
(a)
stranke v aranžmaju zavezuje pogodbeni sporazum (glej B2.–B4. člen);
(b)
pogodbeni sporazum dvema ali več strankam dodeljuje skupno obvladovanje aranžmaja (glej 7.–13. člen).
Skupni aranžma je lahko skupna dejavnost ali skupni podvig.
Skupno obvladovanje je pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja samo, kadar je za odločitve o pomembnih dejavnostih potrebno soglasje oseb, ki si delijo obvladovanje.
Podjetje, ki je stranka v aranžmaju, oceni, ali pogodbeni sporazum vsem strankam ali skupini strank dodeljuje kolektivno obvladovanje aranžmaja. Vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, kadar mora s skupnim ukrepanjem usmerjati dejavnosti, ki imajo pomemben vpliv na donos aranžmaja (tj. pomembne dejavnosti).
Ko je določeno, da vse stranke ali skupina strank kolektivno obvladuje aranžma, skupno obvladovanje obstaja le, kadar je za odločitve o pomembnih dejavnostih potrebno soglasje strank, ki kolektivno obvladujejo aranžma.
Skupnega aranžmaja nikoli ne obvladuje le ena stranka. Stranka s skupnim obvladovanjem aranžmaja lahko vsaki drugi stranki ali skupini strank prepreči obvladovanje aranžmaja.
Aranžma je lahko skupni aranžma, čeprav ga ne obvladujejo skupaj vse njegove stranke. Ta MSRP razlikuje med strankami s skupnim obvladovanjem skupnega aranžmaja (soizvajalci ali sopodvižniki) in strankami, ki sodelujejo v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladujejo skupaj.
Pri oceni, ali vse stranke ali skupina strank skupaj obvladuje aranžma, bo moralo podjetje uporabiti presojo. Podjetje pri tej oceni upošteva vsa dejstva in okoliščine (glej B5.–B11. člen).
V primeru spremembe dejstev in okoliščin podjetje ponovno oceni, ali še vedno skupaj obvladuje aranžma.
Podjetje določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo. Razvrstitev skupnega aranžmaja kot skupna dejavnost ali skupni podvig je odvisna od pravic in obvez strank v aranžmaju.
Skupna dejavnost je skupni aranžma, pri katerem imajo stranke, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem. Te stranke se imenujejo soizvajalci.
Skupni podvig je skupni aranžma, pri katerem imajo osebe, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja. Te stranke se imenujejo sopodvižniki.
Podjetje pri oceni, ali je skupni aranžma skupna dejavnost ali skupni podvig, uporabi presojo. Podjetje določi vrsto skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo, tako da upošteva pravice in obveze, ki izhajajo iz aranžmaja. Podjetje oceni svoje pravice in obveze, pri čemer upošteva strukturo in pravno obliko aranžmaja, pogoje, s katerimi so se stranke strinjale v pogodbenem sporazumu, ter druga dejstva in okoliščine, kadar je to ustrezno (glej B12.–B33. člen).
Stranke v nekaterih primerih zavezuje okvirni sporazum, ki določa splošne pogodbene pogoje za izvajanje ene ali več dejavnosti. Okvirni sporazum lahko določa, da stranke ustanavljajo različne skupne aranžmaje za obravnavanje posebnih dejavnosti, ki so del sporazuma. Čeprav so ti skupni aranžmaji povezani z istim okvirnim sporazumom, so lahko različnih vrst, če se pravice in obveze strank pri izvajanju različnih dejavnosti, obravnavanih v okvirnem sporazumu, razlikujejo. Tako je mogoč soobstoj skupnih dejavnosti in skupnih podvigov, kadar stranke izvajajo različne dejavnosti, ki so del istega okvirnega sporazuma.
V primeru spremembe dejstev in okoliščin podjetje ponovno oceni, ali se je vrsta skupnega aranžmaja, v katerem je udeleženo, spremenila.
RAČUNOVODSKI IZKAZI STRANK V SKUPNEM ARANŽMAJU
Soizvajalec v zvezi s svojim deležem v skupni dejavnosti pripozna:
(a)
svoja sredstva, vključno z deležem katerih koli sredstev v skupni lasti;
(b)
svoje obveznosti, vključno z deležem katerih koli obveznosti, ki jih prevzame skupaj z drugimi soizvajalci;
(c)
svoje prihodke iz prodaje svojega deleža izložkov skupne dejavnosti;
(d)
svoj delež prihodkov iz prodaje izložkov skupne dejavnosti in
(e)
svoje odhodke, vključno z deležem katerih koli odhodkov, ki jih deli z drugimi.
Soizvajalec sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke, povezane z njegovim deležem v skupni dejavnosti, računovodsko obravnava v skladu z MSRP, ki se uporabljajo za ta sredstva, obveznosti, prihodke in odhodke.
Kadar podjetje pridobi delež v skupni dejavnosti, v kateri aktivnost skupne dejavnosti predstavlja poslovni subjekt, kakor je opredeljen v MSRP 3 Poslovne združitve, glede na obseg svojega deleža v skladu z 20. členom uporablja vsa načela računovodenja poslovnih združitev iz MSRP 3 in drugih MSRP, ki niso v nasprotju z napotki v tem MSRP, ter razkrije informacije, ki se v skladu s temi MSRP zahtevajo v zvezi s poslovnimi združitvami. To velja tako za pridobitev začetnega deleža kot pridobitev dodatnih deležev v skupni dejavnosti, v kateri aktivnost skupne dejavnosti predstavlja poslovni subjekt. Računovodenje pridobitve deleža v takšni skupni dejavnosti je določeno v B33.A–B33.D členu.
Računovodenje transakcij, kot so prodaja, prispevek ali nakup sredstev, med podjetjem in skupno dejavnostjo, v kateri je to podjetje soizvajalec, je določeno v B34.–B37. členu.
Stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, svoj delež v aranžmaju prav tako računovodsko obravnava v skladu z 20.–22. členom, če ima ta stranka pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih s skupno dejavnostjo. Če stranka, ki sodeluje v skupni dejavnosti, vendar je ne obvladuje skupaj, nima pravic do sredstev in obvez iz obveznosti, povezanih s to skupno dejavnostjo, svoj delež v skupni dejavnosti računovodsko obravnava v skladu z MSRP, ki se uporabljajo za ta delež.
Sopodvižnik svoj delež v skupnem podvigu pripozna kot naložbo, ki jo računovodsko obravnava po kapitalski metodi v skladu z MRS 28 Naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige, razen če je podjetje izvzeto iz uporabe kapitalske metode, kot je določeno v navedenem standardu.
Stranka, ki sodeluje v skupnem podvigu, vendar ga ne obvladuje skupaj, svoj delež v aranžmaju računovodsko obravnava v skladu z MSRP 9 Finančni instrumenti oziroma, če ima v skupnem podvigu pomemben vpliv, v skladu z MRS 28 (kot je bil spremenjen leta 2011).
LOČENI RAČUNOVODSKI IZKAZI
V ločenih računovodskih izkazih soizvajalec ali sopodvižnik računovodsko obravnava svoje deleže v:
(a)
skupni dejavnosti v skladu z 20.–22. členom;
(b)
skupnem podvigu v skladu z 10. členom MRS 27 Ločeni računovodski izkazi.
V ločenih računovodskih izkazih stranka, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, vendar ga ne obvladuje skupaj, računovodsko obravnava svoje deleže v:
(a)
skupni dejavnosti v skladu s 23. členom;
(b)
skupnem podvigu v skladu z MSRP 9, razen če ima podjetje pomemben vpliv v skupnem podvigu, pri čemer se uporabi 10. člen MRS 27 (kot je bil spremenjen leta 2011).
Dodatek A
Opredelitve pojmov
Ta dodatek je sestavni del MSRP.
|
skupni aranžma
|
Aranžma, ki ga skupaj obvladujeta dve ali več oseb.
|
|
skupno obvladovanje
|
Pogodbeno dogovorjena delitev obvladovanja aranžmaja, ki obstaja le, kadar je za odločitve o zadevnih dejavnostih potrebno soglasje oseb, ki skupaj obvladujejo aranžma.
|
|
skupna dejavnost
|
Skupni aranžma, pri katerem imajo osebe, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do sredstev in obveze iz obveznosti, povezanih z aranžmajem.
|
|
soizvajalec
|
Stranka v skupni dejavnosti, ki skupaj obvladuje zadevno skupno dejavnost.
|
|
skupni podvig
|
Skupni aranžma, pri katerem imajo osebe, ki skupaj obvladujejo aranžma, pravice do čistih sredstev aranžmaja.
|
|
sopodvižnik
|
Stranka v skupnem podvigu, ki skupaj obvladuje zadevni skupni podvig.
|
|
stranka v skupnem aranžmaju
|
Podjetje, ki sodeluje v skupnem aranžmaju, ne glede na to, ali skupaj obvladuje aranžma.
|
|
ločeni nosilec
|
Ločeno opredeljiva finančna struktura, vključno z ločenimi pravnimi osebami ali podjetji, priznanimi s statutom, ne glede na to, ali imajo ta podjetja pravno osebnost.
|
Naslednji izrazi so opredeljeni v MRS 27 (kot je bil spremenjen leta 2011), MRS 28 (kot je bil spremenjen leta 2011) ali MSRP 10 Konsolidirani računovodski izkazi ter so v tem MSRP uporabljeni v pomenu, ki je določen v navedenih MSRP:
-
obvladovanje podjetja, v katero se naloži,
-
pravice do pravnega varstva,
-
ločeni računovodski izkazi,
Ta dodatek je sestavni del MSRP. Opisuje uporabo 1.–27. člena in ima enako veljavo kot drugi deli MSRP.
V tem dodatku so opisani hipotetični primeri. Čeprav so lahko nekateri vidiki primerov prisotni v dejanskih vzorcih dejstev, bi bilo treba pri uporabi MSRP 11 oceniti vsa pomembna dejstva in okoliščine posameznega vzorca dejstev.
Pogodbeni sporazum (5. člen)
Pogodbeni sporazumi se lahko dokazujejo na različne načine. Izvršljiv pogodbeni sporazum se pogosto, čeprav ne vedno, sklene pisno, navadno v obliki pogodbe ali dokumentiranih razprav med strankami. Tudi zakonski mehanizmi lahko sami ali skupaj s pogodbami med strankami oblikujejo izvršljive sporazume.
Kadar se skupni aranžmaji strukturirajo prek ločenega nosilca (glej B19.–B33. člen), se pogodbeni sporazum ali nekateri vidiki pogodbenega sporazuma v nekaterih primerih vključijo v statut, upravno listino ali pravilnike ločenega nosilca.