na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP)
OBJAVLJENO V: Uradni list SFRJ 64-977/1989, stran 1585 DATUM OBJAVE: 20.10.1989
VELJAVNOST: od 28.10.1989 / UPORABA: od 28.10.1989
SFRJ 64-977/1989
Verzija
8 / 8
Čistopis se uporablja od 13.3.1994 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
977. Zakon o vrednostnih papirjih (ZVP)
Na podlagi 3. točke 315. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Predsedstvo Socialistične federativne republike Jugoslavije
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
O RAZGLASITVI ZAKONA O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
Razglaša se zakon o vrednostnih papirjih, ki ga je sprejela Skupščina SFRJ na seji Zveznega zbora dne 19. oktobra 1989.
P št. 1067
Beograd, 19. oktobra 1989.
Predsednik Predsedstva SFRJ:
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
dr. Slobodan Gligorijević l.r.
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik Skupščine SFRJ:
dr. Slobodan Gligorijević l.r.
Z A K O N
O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
O VREDNOSTNIH PAPIRJIH
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
Ta zakon ureja pogoje, način izdajanja in prenos delnic, obveznic, blagajniških zapisov, certifikatov in komercialnih zapisov (v nadaljnjem besedilu: vrednostni papirji).
2. člen
Vrednostne papirje lahko izdajajo podjetje, banka in druga finančna organizacija, zavarovalna organizacija, družbenopolitična skupnost in druga pravna oseba (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj).
3. člen
Vrednostni papir se glasi na dinar.
Vrednostni papir se lahko glasi tudi na tujo valuto.
4. člen
Pogoje za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev ocenjuje Komisija za vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: komisija).
6. člen
Na novo ustanovljeni izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki ni pravni naslednik, lahko izda dolgoročne vrednostne papirje po prvem letnem obračunu.
Na novo ustanovljeni izdajatelj dolgoročnih vrednostnih papirjev, ki ni pravni naslednik in nima letnega obračuna, lahko izda dolgoročne vrednostne papirje ne glede na prvi odstavek tega člena, če so bile delnice, izdane pri ustanovitvi delniške družbe, v celoti prodane, in sicer na podlagi dokaza, da so bila sredstva iz te prodaje uporabljena v skladu s sklepom o izdaji ustanoviteljskih delnic, in pod pogojem, da vsaka naslednja emisija ni večja kot revalorizirana ustanoviteljska emisija oziroma kot revalorizirani ustanovitveni sklad ali revalorizirani lastni kapital.
Izdajatelj iz drugega odstavka tega člena mora pošiljati komisiji do prvega letnega obračuna trimesečna finančna poročila.
Izdajatelj iz drugega odstavka tega člena predloži z zahtevo za izdajo obveznic na podlagi drugega odstavka tega člena tudi garancijo banke ali druge pravne osebe.
7. člen
Zvezni upravni organ za finance vodi register izdanih dovoljenj za izdajo dolgoročnih vrednostnih papirjev in register o izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjih.
V register o izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjih se vpišejo naslednji podatki:
-
vrsta dolgoročnega vrednostnega papirja;
-
ime in sedež izdajatelja vrednostnega papirja;
-
celotni znesek in število vrednostnih papirjev;
-
serijska in kontrolna številka izdanih vrednostnih papirjev.
Izdajatelj iz 5. člena tega zakona mora po izdaji dolgoročnih vrednostnih papirjev poslati zveznemu organu iz prvega odstavka tega člena zaradi vpisa v register podatke iz drugega odstavka tega člena.
8. člen
Vrednostni papir po tem zakonu je pisna listina, ki se glasi na ime ali na prinosnika.
9. člen
Izdajatelj vrednostnega papirja mora izpolnjevati vse obveznosti iz vrednostnega papirja v roku in na način, ki sta določena z zakonom ali s sklepom o njegovi izdaji.
Pravice in obveznosti iz vrednostnega papirja nastanejo, ko izroči izdajatelj vrednostni papir kupcu ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku.
10. člen
Vrednostni papir, ki se glasi na ime, se prenese s polnim indosamentom, če na njem ni izrecno navedeno, da se ne sme prenašati.
Vrednostni papir, ki se glasi na prinosnika, se prenese z izročitvijo.
11. člen
Vrednostni papir se lahko uporablja za poravnavo obveznosti do upnikov pod pogoji in na način, o katerih se imetnik vrednostnega papirja dogovori z upniki.
Vrednostni papir se lahko uporablja tudi za zavarovanje plačil z njegovo zastavo.
12. člen
Pravice iz pogrešanega vrednostnega papirja se lahko uveljavijo le, če se je glasil na ime.
Pravice iz prvega odstavka tega člena se uveljavljajo v nepravdnem postopku.
III. OBVEZNICA
26. člen
Obveznica je pisna listina, s katero se izdajatelj zavezuje, da bo osebi, navedeni na njej, ali po njeni odredbi oziroma prinosniku obveznice izplačal določenega dne v obveznici naveden znesek oziroma znesek anuitetnega kupona.
Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko izda tudi participativna obveznica, ki daje imetniku poleg obresti tudi pravico do udeležbe pri dobičku izdajatelja obveznice.
Obveznica iz prvega odstavka tega člena je lahko garantirana ali negarantirana, odvisno od tega, ali je dana garancija za izplačilo obveznosti iz izdane obveznice.
27. člen
Podjetje, družbenopolitična skupnost in druga pravna oseba lahko izdajajo obveznice v svojem imenu in za svoj račun.
Banka in druga finančna organizacija lahko izdajata obveznice v svojem imenu in za svoj račun, v svojem imenu in za račun drugih oseb ter v imenu in za račun drugih oseb.
28. člen
Banka, podjetje ali druga pravna oseba lahko da drugemu izdajatelju obveznic garancijo za izpolnjevanje vseh ali določenih obveznosti, ki jih je izdajatelj obveznic prevzel do imetnikov obveznic.
29. člen
Z zakonom ali sklepom o izdaji obveznic, ki ga sprejme delavski svet oziroma organ upravljanja izdajatelja obveznic, se določijo predvsem: celotni znesek, na katerega se izdajo obveznice; namen, za katerega se izdajo obveznice; vnos podatkov o garantu, če je obveznica z garancijo; način izdajanja obveznic; roki za odplačilo glavnice; višina obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti; način obračunavanja in plačevanja obresti; udeležba pri dobičku; viri sredstev, iz katerih se bodo izplačevale obveznice; pravice iz prenosa obveznic; sodno varstvo pri realizaciji glavnice in obresti ter možnost zamenjave za druge vrste vrednostnih papirjev iz tega zakona.
Z aktom o izdaji obveznic iz prvega odstavka tega člena se lahko določijo posebne olajšave in ugodnosti za kupce.
30. člen
Obveznica se lahko glasi na dinarje ali na tujo valuto, vendar se v Jugoslaviji na trgu kupuje in prodaja za dinarje.
Obveznosti iz obveznice, ki se glasi na tujo valuto, se izplačajo v tuji valuti ali v dinarjih v skladu z zveznim zakonom, ki ureja devizno poslovanje.
Če se obveznosti izplačujejo v dinarjih, se opravi obračun po tečaju na dan izplačila.
31. člen
Kupec obveznice pridobi pravico do obveznice in iz obveznice, ko obveznico v celoti vplača.
32. člen
Izdajatelj obveznic lahko izpolni obveznosti iz obveznic tudi pred dogovorjenimi roki, če je tako določeno z zakonom ali s sklepom iz 29. člena tega zakona.
33. člen
Obveznica vsebuje naslednje glavne elemente: oznako, da je obveznica; firmo oziroma ime in sedež izdajatelja obveznice; firmo oziroma ime kupca obveznice ali oznako, da se obveznica glasi na prinosnika; denarni znesek, na katerega se glasi obveznica; višino obrestne mere, če je predvideno plačilo obresti; odstotek udeležbe pri dobičku, če je predvidena; roke za odplačilo glavnice in obresti; kraj in datum izdaje ter serijsko in kontrolno številko obveznice; faksimile podpisa pooblaščenih oseb izdajatelja obveznice ter pravice iz obveznice.
Na sprednji strani obveznice z garancijo se navede firma oziroma ime in sedež garanta.