na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Uredba o javni službi nalog rastlinske genske banke
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 60-2885/2017, stran 8105 DATUM OBJAVE: 27.10.2017
VELJAVNOST: od 28.10.2017 / UPORABA: od 28.10.2017
RS 60-2885/2017
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 28.10.2017 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 21.2.2026: AKTUALEN.
2885. Uredba o javni službi nalog rastlinske genske banke
Na podlagi četrtega in petega odstavka 113. člena, tretjega odstavka 114. člena in 118. člena ter za izvajanje 126. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15 in 27/17) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o javni službi nalog rastlinske genske banke
o javni službi nalog rastlinske genske banke
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba ureja izvajanje javne službe nalog rastlinske genske banke (v nadaljnjem besedilu: javna služba), določa naloge, način, območje in obdobje izvajanja nalog javne službe, obveznosti izvajalca javne službe, programe, način financiranja ter poročanje.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1.
biotska raznovrstnost je raznolikost živih organizmov iz vseh virov, ki vključuje med drugim kopenske, morske in druge vodne ekosisteme ter ekološke komplekse, katerih del so; to vključuje raznovrstnost znotraj samih vrst, med vrstami in raznovrstnost ekosistemov;
2.
rastlinski genski viri za prehrano in kmetijstvo so kakršen koli genski material rastlinskega izvora, ki ima dejansko ali potencialno vrednost za prehrano in kmetijstvo;
3.
avtohton genski material so rastlinski genski viri, ki izvirajo iz Republike Slovenije, vključno z lokalnimi sortami, lokalnimi populacijami kmetijskih rastlin in samoniklimi vrstami;
4.
lokalne populacije kmetijskih rastlin so stare domače sorte in populacije, ki so se ohranile na kmetijah;
5.
lokalne sorte so vse sorte, ki so bile razvite ali udomačene v Republiki Sloveniji, so vpisane v sortno listo in se vzdržujejo v Republiki Sloveniji;
6.
opuščene lokalne sorte so sorte, katerih pridelava je bila opuščena in niso vpisane v sortno listo ter se hranijo na kmetijah oziroma v rastlinski genski banki;
7.
zbirka rastlinskih genskih virov je zbirka akcesij posamezne vrste ali skupine rastlin v rastlinski genski banki;
8.
akcesija je enota genskega materiala, ki se hrani v zbirki rastlinskih genskih virov (shranjena vrečka ali kozarec semena, rastlina v kolekciji, rastlina in vitro itd.);
9.
ohranjanje in situ je ohranjanje ekosistemov in naravnih habitatov ter vzdrževanje in obnavljanje populacij vrst, sposobnih za preživetje, v njihovem naravnem okolju, za gojene ali kultivirane rastlinske vrste pa v okolju, v katerem so razvile svoje posebne lastnosti;
10.
ohranjanje ex situ je ohranjanje rastlinskih genskih virov za kmetijstvo in prehrano zunaj njihovega naravnega habitata (v obliki semena, in vitro, in vivo, kolekcijskega nasada, krioprezervacije itd.);
11.
kurator je strokovna oseba izvajalca javne službe, ki je odgovorna za upravljanje posamezne zbirke rastlinskih genskih virov oziroma za določeno nalogo javne službe;
12.
osnovni podatki o akcesiji so podatki o izvoru in pridobitvi nove akcesije rastlinskih genskih virov v skladu z mednarodnimi deskriptorji;
13.
opisovanje in vrednotenje akcesije je osnovno opisovanje in vrednotenje morfoloških, fizioloških, biokemijskih in genetskih lastnosti akcesije oziroma nadaljnje vrednotenje s preizkušanjem njihove vrednosti za pridelavo in uporabo v različnih talno-podnebnih razmerah (agronomske lastnosti, kakovost in vsebnost hranilnih snovi, odpornost proti boleznim in škodljivcem itd.) v skladu z mednarodnimi deskriptorji;
14.
genska erozija je izguba genske raznovrstnosti med populacijami ali sortami iste vrste in v njih skozi čas zaradi človekovega posega ali spremembe okolja.
3. člen
(naloge javne službe)
(1)
Za ohranjanje biotske raznovrstnosti v kmetijstvu se izvajajo naslednje naloge javne službe:
1.
zbiranje, evidentiranje in ohranjanje avtohtonega genskega materiala;
2.
razmnoževanje in zagotavljanje trajnostne rabe rastlinskih genskih virov za prehrano in kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: RGV);
3.
opisovanje in vrednotenje akcesij po mednarodnih deskriptorjih;
4.
administrativno-tehnične naloge v povezavi z evidentiranjem RGV;
5.
strokovno-tehnična koordinacija, izobraževanje, usposabljanje in ozaveščanje javnosti;
6.
sodelovanje z mednarodnimi organizacijami in omrežji na področju RGV.
(2)
Naloge javne službe iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo v programu javne službe iz 6. člena te uredbe.
4. člen
(obveznosti izvajalca javne službe)
(1)
Izvajalec javne službe izvaja naloge javne službe v posebni organizacijski enoti.
(2)
Izvajalec javne službe mora poleg obveznosti iz zakona, ki ureja kmetijstvo, izpolnjevati tudi naslednje obveznosti: