Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno...

4538. Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov

Na podlagi tretjega odstavka 43. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1, 45/04 – ZVZP-A, 47/04 in 62/04 – odl. US) in za izvrševanje drugega odstavka 30. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo

P R A V I L N I K
o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov

1. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina pravilnika)

(1)

Ta pravilnik v skladu z določbami Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o ureditvi postopkov javnih naročil za oddajo gradenj, nabavo blaga in naročanje storitev (UL L št. 134 z dne 30. 4. 2004), ki se nanašajo na natečaje načrtov, določa način priprave in izvedbe javnih natečajev za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov ter prostorske ureditve in objekte, za katere je priprava in izvedba takega natečaja obvezna.

(2)

V primeru, če je naročnik javnega natečaja iz prejšnjega odstavka država, lokalna skupnost ali drug naročnik, ki se ga v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, šteje za naročnika (v nadaljnjem besedilu: javni naročnik), se tak javni natečaj v skladu s predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil, šteje kot natečaj za pridobitev načrtov.

(3)

V tem pravilniku uporabljeni izrazi za posameznike, ki so udeleženi pri pripravi in izvedbi javnega natečaja, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.

2. člen

(način priprave in izvedbe javnega natečaja)

(1)

Javni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov, za katere je priprava in izvedba javnega natečaja obvezna, se mora pripraviti in izvesti v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico ter:

1.

na način in pod pogoji, ki jih urejajo tisti predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, če je naročnik takega natečaja oseba, ki je javni naročnik in

2.

na način in pod pogoji, ki jih ureja ta pravilnik, če je naročnik takega natečaja oseba, ki ni javni naročnik, je pa taka oseba po zakonu ali predpisu, izdanim na podlagi zakona, dolžna s pomočjo javnega natečaja pridobiti strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske ureditve oziroma določene vrste objekta oziroma objektov.

(2)

Šteje se, da se javni natečaj pripravi in izvede v sodelovanju med naročnikom javnega natečaja in pristojno poklicno zbornico, če naročnik takega natečaja na način in pod pogoji, ki jih določajo določbe tega pravilnika, to zbornico najprej pozove k ponudbi za sodelovanje pri pripravi in izvedbi javnega natečaja, nato pa se s tako ponudbo ravna, kot to določajo določbe tega pravilnika.

(3)

Če predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov v primeru javnega naročila za natečaj načrtov, določenih vprašanj, ki so v zvezi s temeljnimi načeli pri pripravi in izvedbi javnih natečajev, določenih s tem pravilnikom, ne urejajo, se pri pripravi in izvedbi takega natečaja glede teh vprašanj uporabljajo določbe tega pravilnika.

3. člen

(temeljna načela pri pripravi in izvedbi javnega natečaja)

(1)

Pri pripravi in izvedbi javnega natečaja se morajo spoštovati naslednja temeljna načela:

1.

načelo konkurence med natečajniki, kar pomeni, da naročnik javnega natečaja ne sme omejevati možnih natečajnikov z uporabo drugačnih omejitvenih postopkov, kot jih določajo določbe tega pravilnika ali z uporabo diskriminatornih meril;

2.

načelo enakopravnosti natečajnikov, kar pomeni, da morajo biti vsem natečajnikom dostopne enake informacije, da mora za vse natečajnike veljati isti rok za predajo natečajnih elaboratov in da mora vsa dela ocenjevati ista, vnaprej objavljena ocenjevalna komisija tako, da je vsaki osebi, ki se udeleži natečaja, zagotovljena strokovno objektivna in nepristranska ocena njenega natečajnega elaborata,

3.

načelo anonimnosti natečajnikov, kar pomeni, da mora biti ves čas ocenjevanja natečajnih elaboratov zagotovljeno varovanje podatkov, ki bi lahko razkrili, kdo je avtor posameznega natečajnega elaborata;

4.

načelo strokovnosti, neodvisnosti in nepristranskosti ocenjevalne komisije, kar pomeni, da morajo večino njenih članov sestavljati posamezniki, ki so strokovnjaki s področja, za katerega se pripravi in izvede javni natečaj, da naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja, pristojna poklicna zbornica ali katerakoli pravna in fizična oseba ne sme kakorkoli vplivati na odločanje njenih članov ter da morajo njeni člani ocenjevati natečajne elaborate nepristransko in v skladu s pravili stroke, kateri pripadajo;

5.

načelo javnosti, kar pomeni, da ima vsakdo, ki je upravičen do udeležbe na javnem natečaju, pravico pridobiti natečajno gradivo in da morajo biti razpis javnega natečaja ter njegovi rezultati javno objavljeni.

(2)

Šteje se, da so pri pripravi in izvedbi javnega natečaja spoštovana temeljna načela iz prejšnjega odstavka, če je pri njegovi pripravi in izvedbi zagotovljena udeležba oseb, za katere je z določbami tega pravilnika določeno, da so udeleženci pri javnem natečaju in da ti udeleženci pri pripravi in izvedbi javnega natečaja ravnajo v skladu z določbami tega pravilnika.

4. člen

(udeleženci pri javnem natečaju)

(1)

Po določbah tega pravilnika so udeleženci pri javnem natečaju:

1.

naročnik javnega natečaja,

2.

razpisovalec javnega natečaja,

3.

skrbnik javnega natečaja,

4.

ocenjevalna komisija,

5.

poročevalec ocenjevalne komisije in

6.

natečajniki.

(2)

Udeleženec pri javnem natečaju je tudi pristojna poklicna zbornica, če z naročnikom javnega natečaja sodeluje pri njegovi pripravi in izvedbi oziroma nastopa kot razpisovalec javnega natečaja, izjemno pa lahko tudi druga pravna ali fizična oseba, če je od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja pristojna poklicna zbornica odstopila in je naročnik javnega natečaja tej osebi poveril pripravo in izvedbo javnega natečaja.

(3)

Kot udeleženec pri javnem natečaju lahko nastopa tudi posameznik, ki pri pripravi in izvedbi javnega natečaja sodeluje kot izvedenec iz svoje stroke, in sicer:

1.

če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine: izvedenec s področja varstva kulturne dediščine;

2.

če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih naravnih dobrin: izvedenec s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin;

3.

če meri območje nameravane prostorske ureditve več kot 10 ha ali če se nameravana gradnja nanaša na zahtevni objekt: izvedenec s področja urbane ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije gradenj in drugih tehničnih oziroma tehnično-ekonomskih in socioloških področij.

5. člen

(naročnik javnega natečaja)

(1)

Naročnik javnega natečaja je oseba, ki se odloči ali je po zakonu oziroma predpisu, izdanim na podlagi zakona dolžna, da s pomočjo javnega natečaja pridobi strokovno najprimernejše rešitve določene prostorske ureditve oziroma določene vrste objekta oziroma objektov.

(2)

Če je za posamezno vrsto prostorske ureditve oziroma za objekt z zakonom ali predpisom, izdanim na podlagi zakona oziroma prostorskim aktom določeno, da je javni natečaj obvezen, mora kot naročnik takega natečaja nastopati predvideni investitor take prostorske ureditve oziroma takega objekta.

6. člen

(razpisovalec javnega natečaja)

(1)

Kot razpisovalec javnega natečaja lahko nastopa:

1.

pristojna poklicna zbornica, če je na poziv naročnika javnega natečaja k oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj, temu naročniku posredovala ponudbo in pogodbo, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj;

2.

naročnik javnega natečaja v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico, če je ta zbornica na poziv naročnika javnega natečaja k oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, temu naročniku posredovala ponudbo in pogodbo, da v njegovem imenu in za njegov račun izvede take naloge;

3.

katerakoli ustrezno strokovno usposobljena pravna ali fizična oseba, če je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila in je zato naročnik javnega natečaja tej osebi s pogodbo poveril pripravo in izvedbo celotnega javnega natečaja oziroma določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja;

4.

naročnik javnega natečaja, če je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi natečaja odstopila in se je zato naročnik javnega natečaja odločil, da celotni javni natečaj pripravi in izvede sam.

(2)

Šteje se, da je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila, čeprav jo je naročnik javnega natečaja na način in pod pogoji, določenimi s tem pravilnikom, pozval k oddaji ponudbe, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj oziroma samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja:

1.

če po prejemu poziva ne odgovori v petnajstih dneh, ali

2.

če po prejemu poziva pred iztekom roka iz prejšnje točke odgovori, da ponujenih nalog ne sprejema, ali

3.

če po prejemu poziva pred iztekom roka iz 1. točke tega odstavka predlaga pogajanja, po preteku več kot trideset dni po takem odgovoru pa do sklenitve pogodbe ne pride, čeprav jo je naročnik javnega natečaja najmanj trikrat povabil na taka pogajanja oziroma do sklenitve pogodbe ne pride po preteku več kot 45 dni po takem odgovoru, ali

4.

če po prejemu poziva pred iztekom roka iz 1. točke tega odstavka odgovori, da ponujene naloge sprejema v predlagani obliki, v osmih dneh po takem odgovoru pa ne vrne s svoje strani podpisane in žigosane pogodbe.

(3)

Če naročnik javnega natečaja v primeru iz 3. točke prvega odstavka tega člena drugi pravni ali fizični osebi ponudi, da v njegovem imenu in za njegov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj ali pa da opravi samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja, lahko ponudi take naloge samo pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je v pozivu ponudil pristojni poklicni zbornici.

7. člen

(skrbnik javnega natečaja)

(1)

Skrbnik javnega natečaja je posameznik, ki ga imenuje naročnik javnega natečaja kot odgovorno osebo za pripravo in izvedbo javnega natečaja. Če je javni natečaj razpisan v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico, imenuje skrbnika javnega natečaja v soglasju z naročnikom poklicna zbornica ali pa naročnik v soglasju s to zbornico.

(2)

Za skrbnika javnega natečaja je lahko imenovan posameznik, ki ima natečaju primerno izobrazbo in izkušnje ter poznavanje natečajnih pravil oziroma natečajnega postopka.

(3)

Skrbnik javnega natečaja:

1.

pregleda natečajno gradivo, ko je izdelano in opozori razpisovalca javnega natečaja na morebitne napake oziroma mu predlaga popravke, pred njegovo potrditvijo pa pripravi tudi pisno mnenje o njegovi primernosti in skladnosti z zakoni in na podlagi zakona izdanimi predpisi, ki so v zvezi s predmetom javnega natečaja;

2.

poskrbi za objavo razpisa javnega natečaja;

3.

se udeležuje sej ocenjevalne komisije, na katerih pa nima pravice glasovati oziroma spremlja njeno delo;

4.

vodi natečajni dnevnik, v katerega se vpisujejo vsi dogodki in dejanja pri natečajnem postopku, in sicer vse od dneva objave razpisa javnega natečaja do dne izdaje sklepa o njegovem zaključku;

5.

ravna z natečajnim gradivom, kakor je določeno s tem pravilnikom;

6.

skrbi, da pri natečajnem postopku niso kršena temeljna načela natečajnega postopka;

7.

nadzira in evidentira delo in število sej ocenjevalne komisije;

8.

nadzira in evidentira število porabljenih ur članov ocenjevalne komisije, poročevalca in izvedencev, ki sodelujejo pri ocenjevanju natečajnih elaboratov;

9.

sprejema in evidentira morebitna vprašanja zainteresiranih natečajnikov in pri tem skrbi za njihovo anonimnost tako, da posreduje ocenjevalni komisiji samo besedilo vprašanj, ne pa tudi podatkov o tem, kdo je kakšno vprašanje postavil;

10.

v sodelovanju z ocenjevalno komisijo pripravlja odgovore na vprašanja zainteresiranih natečajnikov in skrbi, da so odgovori na vsa pravočasno prispela vprašanja dostopna vsem natečajnikom;

11.

sprejema in evidentira prispele natečajne elaborate na način, kot ga določa ta pravilnik;

12.

na prvi seji ocenjevalne komisije v navzočnosti ocenjevalne komisije na predpisan način odpre natečajne elaborate oziroma nadzira njihovo odpiranje;

13.

opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne nepravilnosti oziroma zaplete in ji sproti predlaga njihovo odpravo;

14.

po razglasitvi natečajnih rezultatov poskrbi za izplačilo nagrad in za druga izplačila, predvidena s tem pravilnikom;

15.

organizira razstavo natečajnih elaboratov;

16.

po naročilu naročnika javnega natečaja opravlja tudi druga dela, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja in natečajnim postopkom.

(3)

Poleg nalog in pristojnosti iz prejšnjega odstavka lahko skrbnik javnega natečaja naročniku javnega natečaja tudi predlaga prekinitev postopka javnega natečaja do razrešitve morebitnih problemov oziroma zapletov, če ocenjevalna komisija njegova opozorila o nepravilnostih pri ocenjevanju oziroma njegovih predlogov za odpravo takih nepravilnosti ne upošteva.

8. člen

(ocenjevalna komisija)

(1)

Ocenjevalna komisija so posamezniki, ki jih v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov, za člane ocenjevalne komisije in njihove namestnike imenujeta naročnik javnega natečaja in pristojna poklicna zbornica, razen če je pristojna poklicna zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila.

(2)

Ocenjevalna komisija ob hkratnem varovanju javnega interesa na področju urejanja prostora in graditve objektov, oceni prispele natečajne elaborate in podeli nagrade in priznanja oziroma se odloči o odškodninah in naročniku javnega natečaja predlaga nadaljnja ravnanja v zvezi z izdelavo osnutka izvedbenega prostorskega akta oziroma projektne dokumentacije, tako da:

1.

pregleda in da pripombe in predloge k natečajnemu gradivu, ko je izdelano in pred njegovo potrditvijo predlaga razpisovalcu javnega natečaja ustrezne popravke;

2.

ob pregledovanju, ocenjevanju in razvrščanju natečajnih elaboratov spoštuje temeljna načela javnih natečajev, predpisanih s tem pravilnikom;

3.

na sejah omogoči delo in pristojnosti skrbnika natečaja;

4.

se zaveda pomembnosti spoštovanja rokov, ki jih je v okviru predhodnih del določil naročnik javnega natečaja in v katerih naj bi bile opravljene posamezne faze natečajnega postopka, zlasti pa datum, do katerega naj bi bile znane njene natečajne odločitve;

5.

izdela oceno natečajnih elaboratov in o svojih odločitvah pripravi pisno obrazložitev, v kateri zlasti utemelji, zakaj je določenim natečajnim elaboratom podelila nagrade, zakaj je določeni natečajni elaborat prejel prvo nagrado oziroma če prva nagrada ne bi bila podeljena, zakaj je ni bilo mogoče podeliti in zakaj se lahko za določene natečajne elaborate podeli priznanje oziroma odškodnina (v nadaljnjem besedilu: zaključno poročilo).

(3)

Zakonitost, strokovnost in neodvisnost delovanja ocenjevalne komisije se zagotavlja tako, da:

1.

se vsak njen član in namestnik, če je bil imenovan, s podpisom pogodbe z naročnikom javnega natečaja zavezuje za vestno izpolnitev svoje naloge v skladu z zakonom, na podlagi zakona izdanimi predpisi, prostorskimi akti in pravili stroke ter v skladu z razpisom javnega natečaja in natečajnim gradivom;

2.

pri ocenjevanju natečajnih elaboratov upošteva:

–

ugotovitve skrbnika javnega natečaja,

–

tiste ugotovitve poročevalca, ki so o natečajnih elaboratih pripravljene z vidika formalnih in vsebinskih pogojev razpisa javnega natečaja ter o njihovih merljivih tehničnih in drugih parametrih in

–

ugotovitve in priporočila izvedencev, če so bili imenovani kot strokovna pomoč pri delu in ocenjevanju natečajnih elaboratov;

3.

ocenjuje natečajne elaborate samo v posebnem prostoru, v zvezi s katerim je naročnik javnega natečaja poskrbel za organizacijske in druge ustrezne ukrepe, s katerimi se vse do zaključka natečaja preprečuje nepooblaščen ali neregistriran vstop vanj in s tem preprečuje vmešavanje drugih oseb v njeno delo.

9. člen

(poročevalec ocenjevalne komisije)

(1)

Poročevalec ocenjevalne komisije je posameznik, ki ga imenuje naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja kot strokovno pomoč pri delu ocenjevalne komisije.

(2)

Za poročevalca ocenjevalne komisije je lahko imenovan posameznik, ki ima natečaju primerno izobrazbo in izkušnje ter poznavanje zakonov in na podlagi zakona izdanih predpisov, ki so v zvezi s predmetom natečaja in natečajnih pravil.

(3)

Poročevalec ocenjevalne komisije:

1.

je navzoč na vseh sejah ocenjevalne komisije, na katerih pa nima pravice glasovati;

2.

na prvi delovni seji ocenjevalne komisije pregleda natečajne elaborate z vidika formalnih in vsebinskih pogojev in nato o vseh natečajnih elaboratih kot pripomoček za delo ocenjevalne komisije pripravi pisno poročilo o pregledu;

3.

ves čas dela ocenjevalne komisije objektivno presoja natečajne rešitve v skladu z merili za ocenjevanje, določenimi v razpisnih pogojih, in sicer na podlagi merljivih tehničnih in drugih parametrov posameznih natečajnih elaboratov;

4.

opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne spregledane značilnosti natečajnih rešitev in ji tudi sproti predlaga njihovo odpravo, hkrati pa ji posreduje ustrezna mnenja;

5.

po ocenitvi natečajnih elaboratov kot pripomoček za dokončne odločitve ocenjevalne komisije pripravi predlog za zaključno poročilo s svojega delovnega področja oziroma o vprašanjih, ki mu jih je med ocenjevanjem zastavila ocenjevalna komisija;

6.

pripravi formalni del zaključnega poročila s kratkimi povzetki vseh sej ocenjevalne komisije in posreduje pripombe in predloge k dokončno oblikovanemu predlogu zaključnega poročila pred njegovo potrditvijo;

7.

po naročilu ocenjevalne komisije opravlja tudi druga dela, ki so v zvezi z natečajnim postopkom.

10. člen

(izvedenci pri javnem natečaju)

(1)

Izvedenec pri javnem natečaju je posameznik, ki ga imenuje naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja kot strokovno pomoč pri delu ocenjevalne komisije.

(2)

Za izvedenca:

–

s področja varstva kulturne dediščine je lahko imenovan posameznik, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja varstva kulturne dediščine ter poznavanje predpisov, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;

–

s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin, ki ima najmanj deset let delovnih izkušenj s področja ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin ter poznavanje predpisov, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih naravnih dobrin;

–

s področja urbane ekonomike, ekonomike gradenj in drugih tehnično oziroma tehnološko-ekonomskih in socioloških področij je lahko imenovan posameznik, ki ima tako izobrazbo, ki povezuje tehnično, ekonomsko in sociološko stroko ter najmanj deset let delovnih izkušenj s področja tehničnega projektiranja in izvajanja gradenj zahtevnih objektov ter ocenjevanja stroškov po pridobljeni izobrazbi.

(3)

Naloge in pristojnosti izvedenca so:

1.

da sodeluje pri pripravi natečajnega gradiva, predvsem pri pripravi meril za ocenjevanje s svojega delovnega področja;

2.

da pregleda natečajno gradivo in posreduje ocenjevalni komisiji pisno mnenje o njegovi primernosti z njegovega delovnega področja pred obravnavo in potrditvijo natečajnega gradiva;

3.

da sodeluje na sejah ocenjevalne komisije, kadar ocenjevalna komisija oceni, da je to potrebno;

4.

da pregleda natečajne elaborate z vidika vsebinskih pogojev z njegovega delovnega področja in kot pripomoček za delo ocenjevalne komisije pripravi pisno poročilo o pregledu;

5.

da ves čas dela ocenjevalne komisije objektivno presoja natečajne rešitve z vidika upoštevanja meril za ocenjevanje s svojega delovnega področja in sproti opozarja ocenjevalno komisijo na morebitne spregledane značilnosti natečajnih rešitev v zvezi s tem.

(4)

Izvedenec, ki ni imenovan za člana ocenjevalne komisije oziroma namestnika člana, na sejah ocenjevalne komisije nima pravice glasovati.

11. člen

(natečajniki)

(1)

Natečajniki so pravne ali fizične osebe, ki se udeležijo natečaja s svojimi natečajnimi elaborati.

(2)

Če je natečajnik fizična oseba, se taka oseba šteje za avtorja natečajnega elaborata. Če je natečajnik pravna oseba, mora taka oseba določiti, kdo je avtor natečajnega elaborata. Če je natečajnik skupina fizičnih oseb, mora taka skupina določiti predstavnika skupine, opredeliti medsebojna avtorska razmerja oziroma določiti, kdo od njih je avtor posameznih sestavin natečajnega elaborata.

(3)

Kot natečajnik ne sme nastopati oseba, ki:

1.

je naročnik oziroma razpisovalec javnega natečaja ali njegov skrbnik;

2.

je izdelala ali sodelovala pri izdelavi natečajnega gradiva;

3.

je bila imenovana za člana ocenjevalne komisije ali namestnika takega člana;

4.

je bila imenovana za skrbnika javnega natečaja, poročevalca ocenjevalne komisije ali izvedenca;

5.

je v času natečaja delodajalec članu ocenjevalne komisije oziroma njegovemu namestniku, poročevalcu ali izvedencu;

6.

je v času javnega natečaja lastnik ali solastnik družbe, v kateri dela član ocenjevalne komisije ali njegov namestnik, poročevalec oziroma izvedenec ali ki ima s tako družbo kakšno drugačno kapitalsko povezavo;

7.

je s članom ocenjevalne komisije oziroma njegovim namestnikom, poročevalcem ali izvedencem v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vključno drugega kolena ali v zakonski ali zunajzakonski zvezi.

(4)

Z razpisom projektnega natečaja se lahko določi, da lahko kot natečajniki nastopajo samo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih del in so registrirane za opravljanje dejavnosti prostorskega načrtovanja oziroma projektiranja pri pristojnem organu države, v kateri imajo sedež in imajo opravljanje svoje dejavnosti škodno zavarovano. Poleg tega se z razpisom projektnega natečaja lahko tudi določi, da morajo natečajniki izpolnjevati predpisane pogoje za odgovorne prostorske načrtovalce oziroma odgovorne projektante za izdelavo tistih načrtov, ki sestavljajo projektno dokumentacijo za objekt, ki je predmet natečaja oziroma da morajo imeti zagotovljeno sodelovanje takšnih posameznikov, če sami ne izpolnjujejo takih pogojev.

(5)

Z razpisom javnega natečaja se lahko tudi določi, da morajo dokazila iz prejšnjega odstavka predložiti samo natečajniki, ki jim bo ocenjevalna komisija podelila nagrado. Taka dokazila morajo nagrajeni avtorji predložiti na poziv skrbnika javnega natečaja pred objavo izida javnega natečaja, in sicer v roku, ki ne sme biti krajši od petnajst dni in ne daljši od trideset dni od dneva, ko je skrbnik poslal poziv za predložitev dokazil.

12. člen

(pristojna poklicna zbornica)

(1)

Po določbah tega pravilnika je pristojna poklicna zbornica:

1.

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZAPS), če se pripravlja javni natečaj s področja urejanja prostora ter arhitekturnih in krajinsko-arhitekturnih rešitev in če je pri nameravanem objektu pomembno njegovo umeščanje v prostor ter oblikovne oziroma estetske lastnosti njegove zunanjščine;

2.

Inženirska zbornica Slovenije (v nadaljnjem besedilu: IZS), če se pripravlja javni natečaj s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, telekomunikacij in geotehnologije ter tehnoloških področij, ki so v zvezi z graditvijo objektov in če so za izvedbo del pri nameravanem objektu pomembne tehnične oziroma tehnološke rešitve.

(2)

Če se pripravlja javni natečaj z vseh področij iz prejšnjega odstavka, se o tem, katera poklicna zbornica je pri pripravi in izvedbi takega javnega natečaja pristojna ali pa, da bosta pri njegovi pripravi in izvedbi nastopali skupaj, dogovorita ZAPS in IZS na skupnem koordinacijskem telesu, ustanovljenim v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(3)

Sedež skupnega koordinacijskega telesa iz prejšnjega odstavka je naslov, na katerega naročniki javnega natečaja pošiljajo pozive k predložitvi ponudbe, da se v njihovem imenu in za njihov račun pripravi in izvede celoten javni natečaj ali pa da se opravijo samo določene naloge, ki so v zvezi s pripravo in izvedbo javnega natečaja.

15. člen

(varstvo pravic natečajnikov)

(1)

V javnih natečajih, pri katerih nastopa kot naročnik oseba, ki je javni naročnik, se za zagotavljanje pravnega varstva natečajnikov uporabljajo določbe zakona, ki ureja revizijo postopkov javnega naročanja in določbe zakona, ki urejajo civilnopravna oziroma obligacijska razmerja. V natečajih, pri katerih nastopa kot naročnik oseba, ki ni javni naročnik, se za zagotavljanje pravnega varstva natečajnikov uporabljajo določbe zakona, ki urejajo civilnopravna oziroma obligacijska razmerja.

(2)

V javnih natečajih se za zagotavljanje izplačila nagrad, priznanj in odškodnin natečajnikom, če so take nagrade, priznanja oziroma odškodnine obljubljene v razpisu natečaja in za zagotavljanje sklepanja pogodb oziroma njihovega izvrševanja uporabljajo določbe zakona, ki ureja obligacijska razmerja.

(3)

Glede zagotavljanja varstva avtorskih pravic v zvezi z natečajnimi elaborati se uporabljajo določbe zakona, ki ureja avtorske in sorodne pravice.

16. člen

(opravljanje nadzorstva)

(1)

Nadzorstvo nad nalogami in obveznostmi, ki so v zvezi z javnimi natečaji, imenovanjem ocenjevalnih komisij, vključno z zagotavljanjem strokovnosti njihovih članov po določbah tega pravilnika ter nad načini sodelovanja pristojne poklicne zbornice pri pripravi in izvedbi javnih natečajev in skladnostjo takega sodelovanja z določbami tega pravilnika opravlja ministrstvo, pristojno za prostorske in gradbene zadeve.

(2)

Nadzorstvo nad ustreznostjo določanja višine stroškov natečaja, pri katerem nastopa kot naročnik oseba, ki je javni naročnik, se izvaja v skladu s predpisi, ki urejajo kontrolo državnih računov, državnega proračuna in celotne javne porabe v Republiki Sloveniji, nadzorstvo nad ustreznostjo določanja višine stroškov natečaja, pri katerem nastopa kot naročnik oseba, ki ni javni naročnik, pa opravlja tak naročnik sam.

(3)

Nadzorstvo nad pravilnostjo poteka natečajnega postopka se v primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki je javni naročnik, izvaja v skladu s predpisi, ki določajo obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri oddaji javnih naročil za naročanje storitev, nadzorstvo nad pravilnostjo poteka natečajnega postopka pa v primeru, če je kot naročnik javnega natečaja nastopala oseba, ki ni javni naročnik, opravlja tak naročnik sam, lahko pa opravljanje takega nadzorstva s pogodbo poveri pristojni poklicni zbornici.

2. PRIPRAVA JAVNEGA NATEČAJA

17. člen

(sklep o začetku javnega natečaja)

(1)

V primeru, če je naročnik javnega natečaja oseba, ki je javni naročnik, se pripravljalna dela za razpis natečaja začno s sklepom, ki ga sprejme pristojni organ takega naročnika v pisni obliki. Če je naročnik javnega natečaja oseba, ki ni javni naročnik, sprejetje takega sklepa ni potrebno.

(2)

Sklep o začetku javnega natečaja se sprejme na podlagi poprej opravljenih predhodnih del za razpis javnega natečaja.

(3)

Sklep iz prejšnjega odstavka mora vsebovati elemente, določene s predpisi o javnih naročilih.

18. člen

(predhodna dela za razpis javnega natečaja)

(1)

S predhodnimi deli za razpis javnega natečaja se opredeli oziroma določi:

1.

vrsta javnega natečaja glede na njegov namen in način njegove izvedbe;

2.

skrbnik javnega natečaja;

3.

način sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja s pristojno poklicno zbornico;

4.

višina stroškov javnega natečaja, izražena v denarju;

5.

način in rok izdelave natečajnega gradiva;

6.

način in rok ustanovitve ocenjevalne komisije in imenovanja njenega poročevalca;

7.

datumi, s katerimi se opredelijo posamezne faze natečajnega postopka, vključno z rokom, v katerem mora po predaji natečajnih elaboratov ocenjevalna komisija končati s svojim delom;

8.

druge naloge, ki so v zvezi z razpisom javnega natečaja.

(2)

S predhodnimi deli iz prejšnjega odstavka se opredeli tudi način sodelovanja izvedenca s področja:

1.

varstva kulturne dediščine, če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;

2.

ohranjanja narave, varstva voda in drugih naravnih dobrin, če nameravana prostorska ureditev oziroma gradnja posega na območje, ki je varovano v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, upravljanje z morjem, celinskimi in podzemnimi vodami in varstvo drugih naravnih dobrin;

3.

urbane ekonomike in sociologije, ekonomike in sociologije gradenj in drugih tehničnih oziroma tehnično-ekonomskih in socioloških področij, če meri območje nameravane prostorske ureditve več kot 10 ha ali če se nameravana gradnja nanaša na zahtevni objekt.

(3)

Predhodna dela iz prejšnjega odstavka opravi naročnik javnega natečaja sam. Če se naročnik javnega natečaja tako odloči, lahko izdelavo takih del s pogodbo poveri pristojni poklicni zbornici, lahko pa tudi drugi pravni ali fizični osebi.

19. člen

(razvrstitev javnih natečajev)

Javni natečaj se po namenu uporabe natečajnih rešitev lahko pripravi in izvede kot:

1.

idejni natečaj ali

2.

projektni natečaj.

20. člen

(idejni natečaj)

(1)

Idejni natečaj se razpiše z namenom, da se pridobijo:

1.

osnovne usmeritve in ideje oziroma predstave o prostorskih ureditvah ali objektih,

2.

nove sistemske ideje, kot so nova tipologija gradnje, nove vrste urbane opreme in druge rešitve, ki niso vezane na eno ali le eno lokacijo ali

3.

najprimernejša rešitev za izdelavo predloga določene vrste lokacijskega načrta.

(2)

Idejni natečaj se ne more razpisati z namenom, da se na njegovi podlagi naroči izdelava lokacijskega načrta oziroma projektne dokumentacije.

21. člen

(projektni natečaj)

(1)

Projektni natečaj se razpiše z namenom, da se hkrati izbere strokovno najprimernejša natečajna rešitev razpisane naloge in prostorski načrtovalec oziroma projektant, ki naj bi prevzel v izdelavo dokumentacijo, ki je bila predmet natečajnih rešitev.

(2)

V odvisnosti od vrste javnega natečaja pomeni prevzem v izdelavo iz prejšnjega odstavka:

1.

prevzem izdelave načrtov prostorske ureditve do sprejema lokacijskega načrta, ali

2.

prevzem izdelave projektne dokumentacije, namenjene za gradnjo objekta, vključno s projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja, projektom za razpis in projektom za izvedbo, ali

3.

prevzem izdelave načrtov za izvedbo drugih predmetov, kot so objekti, naprave in oprema s področja tehnologije gradenj, razvoja tehnologij s področja gradbeništva, strojništva, elektrotehnike, telekomunikacij in drugih tehnoloških področij, industrijskega oblikovanja, urbane opreme in podobno.

(3)

Če se razpiše projektni natečaj z namenom, da se izbere strokovno najprimernejša rešitev določene prostorske ureditve s hkratno izbiro strokovno najprimernejših rešitev nameravane gradnje oziroma gradenj na takem območju, pomeni prevzem v izdelavo iz prvega odstavka tega člena, da se hkrati prevzame v izdelavo vsa dokumentacija iz prejšnjega odstavka.

22. člen

(možnost izbire načina izvedbe javnega natečaja)

(1)

Idejni in projektni natečaj se lahko pripravita in izvedeta kot odprti natečaj, kot dvostopenjski natečaj ali kot vabljeni natečaj.

(2)

Vsak od javnih natečajev iz prejšnjega odstavka se lahko pripravi in izvede samo z enim razpisom.

23. člen

(odprti natečaj)

Odprti natečaj je javni natečaj, pri katerem lahko na način in pod pogoji, določenimi z razpisom natečaja, svoje natečajne rešitve predložijo vsi, ki imajo interes.

24. člen

(dvostopenjski natečaj)

(1)

Dvostopenjski natečaj je javni natečaj, ki se najprej razpiše in izvede kot odprti idejni natečaj z namenom, da se najprej pridobijo osnovne usmeritve in ideje oziroma predstave o prostorskih ureditvah ali objektih, nato pa se ga izvede še kot projektni natečaj, na katerem lahko na način in pod pogoji, določenimi z razpisom javnega natečaja, svoje natečajne elaborate predložijo samo tisti, katerih natečajne rešitve so bile po zaključku njegove prve stopnje nagrajene.

(2)

Natečajnik, ki je povabljen na drugo stopnjo, v tej fazi natečajnega postopka podrobneje izdela svojo natečajno rešitev iz prve stopnje.

25. člen

(vabljeni natečaj)

(1)

Vabljeni natečaj je javni natečaj, pri katerem lahko natečajne elaborate predložijo le tiste pravne in fizične osebe, ki jih naročnik javnega natečaja povabi k oddaji natečajnih elaboratov po predhodno priznani sposobnosti.

(2)

Vabljeni natečaj lahko uporabi naročnik javnega natečaja samo v primeru, če vrednost nameravane prostorske ureditve oziroma nameravanega objekta ne presega vrednosti, od katere dalje je treba objaviti javni razpis v Uradnem listu Evropskih skupnosti in kadar je natečajna naloga zelo specifična in ni možno računati na veliko natečajnikov s takimi specialnimi znanji oziroma če lahko natečajno nalogo izpolni samo vnaprej znano število za izvedbo take naloge sposobnih natečajnikov.

(3)

Predhodno priznanje sposobnosti natečajnikov se mora izvesti pred razpisom vabljenega natečaja. Izbiro kandidatov za natečajnike mora naročnik javnega natečaja opraviti v sodelovanju s pristojno poklicno zbornico, razen če je ta zbornica od sodelovanja pri pripravi in izvedbi javnega natečaja odstopila.

(4)

Predhodno priznanje sposobnosti natečajnikov se opravi v postopku izbire kandidatov za natečajnike, v skladu z določbami 26. člena tega pravilnika.

26. člen

(postopek izbire kandidatov za natečajnike pri vabljenem natečaju)

Pravilnik o javnih natečajih za izbiro strokovno najprimernejših rešitev prostorskih ureditev in objektov

Časovnica