VII. IZVRŠEVANJE INŠPEKCIJSKEGA NADZORSTVA
Inšpekcijsko nadzorstvo neposredno opravljajo inšpektorji kot delavci s posebnimi pooblastili.
Inšpektor ima trajen mandat.
Inšpektor je osebno odgovoren predstojniku upravnega organa za opravljanje ali opustitev dejanj v inšpekcijskem postopku.
Če ni s predpisi o posamezni inšpekciji drugače določeno, mora imeti inšpektor visoko strokovno izobrazbo, najmanj pet let delovnih izkušenj in strokovni izpit za inšpektorja.
Inšpektor mora opraviti strokovni izpit v roku enega leta od dneva imenovanja za inšpektorja. Vsebino strokovnega izpita za posamezno inšpekcijo predpiše pristojni minister.
Inšpektor, ki nima strokovnega izpita, ne sme izdajati odločb, lahko pa opravlja dejanja v postopku pred izdajo odločbe.
Inšpektor se razreši, če v predpisanem roku ne opravi strokovnega izpita iz prejšnjega člena.
Z dnem razrešitve preneha inšpektorju delovno razmerje.
Inšpektor ne sme, poleg del, ki niso združljiva z deli v državnem organu, opravljati samostojnega osebnega dela oziroma za drugega delodajalca enakih ali podobnih del iz stroke, na področju katere opravlja inšpekcijsko nadzorstvo.
Opravljanje del iz prejšnjega odstavka je hujša kršitev delovnih obveznosti in dolžnosti, za katero se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Inšpektor, ki je v disciplinskem postopku, ne sme do dokončnosti odločbe o disciplinskem ukrepu oziroma do pravnomočnosti odločbe sodišča opravljati inšpekcijskega nadzorstva.
Inšpektor mora varovati poslovno, uradno ali drugo tajnost, s katero se seznani pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva. Dolžnost varovanja poslovne, uradne ali druge tajnosti traja tudi po prenehanju delovnega razmerja inšpektorja.