na dokumentu
Nalaganje dokumenta...
Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 23-1206/2017, stran 3419 DATUM OBJAVE: 5.5.2017
VELJAVNOST: od 20.5.2017 / UPORABA: od 20.11.2017
RS 23-1206/2017
Verzija
2 / 2
Čistopis se uporablja od 19.12.2025 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: AKTUALEN.
1206. Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv)
o razglasitvi Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv)
Razglašam Zakon o državnem odvetništvu (ZDOdv), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 25. aprila 2017.
Št. 003-02-4/2017-11
Ljubljana, dne 3. maja 2017
Borut Pahor l.r. Predsednik Republike Slovenije
Z A K O N
O DRŽAVNEM ODVETNIŠTVU (ZDOdv)
O DRŽAVNEM ODVETNIŠTVU (ZDOdv)
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta zakon ureja položaj, pristojnosti in organizacijo državnega odvetništva, pristojnosti in posebnosti delovno-pravnih razmerij državnih odvetnikov, nadzor nad delom državnega odvetništva in druga vprašanja, povezana z delovanjem državnega odvetništva.
2. člen
(Državno odvetništvo Republike Slovenije)
(1)
S tem zakonom se ustanavlja Državno odvetništvo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državno odvetništvo) kot državni organ, ki je pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti samostojen in avtonomen v skladu z določbami tega zakona.
(2)
Državno odvetništvo opravlja strokovne naloge na področju varstva premoženjskih in drugih pravic in interesov države prek pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji, pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami ter pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami.
(3)
Državno odvetništvo opravlja tudi naloge pravnega svetovanja, mirnega reševanja sporov v predhodnem postopku in druge naloge, določene s tem ali drugimi zakoni.
(4)
Naloge državnega odvetništva opravljajo generalni državni odvetnik oziroma generalna državna odvetnica (v nadaljnjem besedilu: generalni državni odvetnik), namestnik generalnega državnega odvetnika oziroma namestnica generalnega državnega odvetnika (v nadaljnjem besedilu: namestnik generalnega državnega odvetnika), višji državni odvetnik oziroma višja državna odvetnica (v nadaljnjem besedilu: višji državni odvetnik), državni odvetnik oziroma državna odvetnica (v nadaljnjem besedilu: državni odvetnik) in kandidat za državnega odvetnika oziroma kandidatka za državnega odvetnika (v nadaljnjem besedilu: kandidat za državnega odvetnika).
(5)
Ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), skladno z določbami tega zakona nadzoruje delo državnega odvetništva.
3. člen
(načela delovanja državnega odvetništva)
(1)
Državno odvetništvo ščiti premoženjske in druge pravice in interese Republike Slovenije in s tem krepi delovanje pravne države.
(2)
Državno odvetništvo deluje strokovno in ob upoštevanju interesov stranke, ki jo zastopa, v skladu z načelom medsebojnega zaupanja.
(3)
Državno odvetništvo se z namenom razbremenitve dela sodišč zavzema za mirno reševanje sporov v predhodnem postopku.
(4)
Državno odvetništvo z ustrezno teritorialno organizacijo zunanjih oddelkov zagotavlja enakomerno izvajanje pristojnosti na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(5)
Ministrstvo upošteva samostojnost izvajanja pristojnosti državnega odvetništva in ne sme posegati v odločitve državnih odvetnikov v posameznih zadevah.
4. člen
(vodenje)
Predstojnik državnega odvetništva je generalni državni odvetnik.
5. člen
(predpis o poslovanju državnega odvetništva)
Poslovanje državnega odvetništva ureja podzakonski predpis, ki ga po predhodnem mnenju generalnega državnega odvetnika sprejme minister, pristojen za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: minister).
6. člen
(jezik poslovanja)
(1)
Državno odvetništvo posluje v slovenskem jeziku.
(2)
Na območjih občin, v katerih živi avtohtona italijanska ali madžarska narodna skupnost, državno odvetništvo posluje tudi v jeziku narodne skupnosti, če stranka v postopku, ki živi na tem območju, uporablja ta jezik.
(3)
Stroški, povezani z uporabo jezika pripadnikov italijanske ali madžarske narodne skupnosti pri poslovanju državnega odvetništva, se izplačajo iz sredstev za delo državnega odvetništva.
7. člen
(dostop do zbirk osebnih podatkov, evidenc in registrov)
(1)
Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil morajo državnemu odvetništvu na njegovo zahtevo brezplačno posredovati osebne in druge podatke in obvestila ali pojasnila, potrebna za zastopanje v posamezni zadevi. V ta namen lahko državno odvetništvo zahteva od pristojnega organa, da mu brezplačno posreduje na vpogled spis o posamezni zadevi ter nadalje uporabi podatke iz njegove vsebine.
(2)
Državno odvetništvo ima na podlagi tega zakona ali drugih zakonov, ki določajo njegove pristojnosti, zaradi obravnavanja in reševanja posamezne zadeve pravico do brezplačnega dostopa oziroma brezplačnega neposrednega elektronskega dostopa do informatiziranih vpisnikov sodišč in vseh javnih knjig, registrov in uradnih evidenc, ki jih upravljajo organi javnega sektorja v informatizirani obliki. V navedene zbirke podatkov dostopa z navedbo namena dostopa in opravilne številke zadeve državnega odvetništva. Državno odvetništvo lahko v podatke iz zbirk podatkov vpogleda, jih kopira, prepiše ali izpiše in naprej obdeluje v postopkih, v katerih izvršuje svoje zakonsko določene pristojnosti.
(3)
Pri dostopu do vsebine zbirk osebnih podatkov, evidenc ali registrov, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, se način dostopa in sistem zavarovanja osebnih podatkov določita v podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva, po pridobitvi predhodnega soglasja informacijskega pooblaščenca.
(4)
Pooblaščene osebe iz drugega ali tretjega odstavka 20. člena tega zakona za izvajanje svojih nalog po tem zakonu pridobivajo in obdelujejo podatke iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena preko državnega odvetništva ali samostojno.
8. člen
(stroški zastopanja)
(1)
Stroški zastopanja državnega odvetništva se v postopkih pred sodišči in drugimi organi obračunavajo po tarifi, ki ureja odvetniške storitve.
(2)
Sredstva iz prejšnjega odstavka so prihodek proračuna Republike Slovenije.
9. člen
(sredstva za delo)
Sredstva za delo državnega odvetništva se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije.
II. poglavje
PRISTOJNOSTI DRŽAVNEGA ODVETNIŠTVA
10. člen
(nasprotje interesov)
Če bi državno odvetništvo moralo izvrševati svoje zakonsko določene pristojnosti v določeni zadevi za subjekte, katerih koristi in interesi si nasprotujejo, opravlja strokovne naloge za Republiko Slovenijo.
11. člen
(zastopanje javnega interesa)
Državno odvetništvo varuje javni interes v upravnem sporu in drugih primerih, ki jih določa zakon.
1. oddelek
Zastopanje pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji
12. člen
(zastopanje pred sodišči v Republiki Sloveniji)
(1)
Državno odvetništvo pred sodišči v Republiki Sloveniji zastopa državo in državne organe.
(2)
V postopku zaradi insolventnosti pri prijavi in uveljavljanju terjatev iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obveznega zdravstvenega zavarovanja, za katere zakon določa, da jih je pristojna pobirati Finančna uprava Republike Slovenije, državno odvetništvo zastopa tudi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, razen če se temu odpovesta.
(3)
Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlagajo, naj jih v posameznem postopku pred sodišči v Republiki Sloveniji, ki je zanje in za Republiko Slovenijo izjemnega pomena, zastopa državno odvetništvo. Državno odvetništvo lahko zastopanje navedenih subjektov odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.
(4)
Pri zastopanju subjektov iz tega člena državni odvetnik opravlja vsa procesna dejanja, kot jih je v postopku upravičena opravljati stranka ali udeleženec.
13. člen
(zastopanje pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji)
(1)
Pred upravnimi organi v Republiki Sloveniji državno odvetništvo zastopa subjekte iz prejšnjega člena na podlagi pooblastila za zastopanje.
(2)
Državno odvetništvo mora sprejeti pooblastilo za zastopanje subjektov iz prvega odstavka prejšnjega člena pred upravnimi organi. Državno odvetništvo lahko sprejem pooblastila za zastopanje subjektov iz tretjega odstavka prejšnjega člena pred upravnimi organi odkloni z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika.
14. člen
(spor o prevzemu zastopanja)
Če državno odvetništvo odkloni zastopanje po tretjem odstavku 12. člena tega zakona ali prevzem pooblastila za zastopanje po prejšnjem členu (spor o prevzemu zastopanja), o vprašanju, ali naj državno odvetništvo prevzame zastopanje posameznega subjekta, odloči Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na zahtevo tega subjekta.
15. člen
(sodelovanje strokovnjakov)
(1)
Državni odvetnik sme v posamezni zadevi pritegniti k sodelovanju zunanje strokovnjake, če oceni, da potrebuje njihovo pomoč glede posameznih strokovnih vprašanj in bo to pripomoglo k hitrejši razjasnitvi zadeve.
(2)
Državno odvetništvo vodi in na svoji spletni strani redno objavlja evidenco zadev iz prejšnjega odstavka z navedbo strokovnjakov, ki so v posamezni zadevi sodelovali z državnim odvetnikom.
16. člen
(posredovanje podatkov o zadevi)
(1)
Državni odvetnik samostojno opravlja naloge pravnega zastopanja v posamezni zadevi.
(2)
Zastopani subjekti državnemu odvetniku nemudoma posredujejo informacije o zadevi, s katerimi razpolagajo, zlasti poročila, pojasnila in druge podatke po kronološkem vrstnem redu nastanka.
(3)
Za začetek postopka ali vključitev v postopek, pripoznanje zahtevka, odpoved zahtevku, poravnavo, umik tožbe ali drugega začetnega procesnega akta, vložitev, odpoved ali umik pravnega sredstva je potrebno soglasje državnega odvetnika in zastopanega subjekta.
(4)
Če državni odvetnik in zastopani subjekt ne dosežeta soglasja glede procesnih dejanj iz prejšnjega odstavka, državni odvetnik zastopanemu subjektu poda pisno obrazložitev nameravanega procesnega dejanja.
(5)
Po prejemu obrazložitve iz prejšnjega odstavka lahko zastopani subjekt nemudoma zahteva obrazloženo mnenje vlade, na katero je državni odvetnik vezan.
(6)
Če zastopani subjekt v sedmih dneh po prejemu pisne obrazložitve državnega odvetnika ne zahteva obrazloženega mnenja vlade, državni odvetnik po svoji presoji opravi procesno dejanje iz tretjega odstavka tega člena.
17. člen
(poročanje v zadevah zastopanja)
Državno odvetništvo zastopanim subjektom redno in na njihovo zahtevo poroča o zadevah, v katerih jih zastopa.
18. člen
(vročanje)
(1)
Sodišča in drugi organi, pred katerimi državno odvetništvo zastopa subjekte iz 12. člena tega zakona, vročajo vsa pisanja sedežu ali zunanjemu oddelku državnega odvetništva, ki je v obravnavanem primeru pristojen za zastopanje.
(2)
Vročitev, ki ni opravljena v skladu s prejšnjim odstavkom, nima pravnega učinka.
2. oddelek
Zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami
19. člen
(zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami)
(1)
Državno odvetništvo zastopa Republiko Slovenijo pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami.
(2)
V primerih, ko državno odvetništvo zaradi dejanskih ali pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja, vlada na predlog generalnega državnega odvetnika za zastopanje v posamezni zadevi pooblasti drugo strokovno usposobljeno domačo ali tujo pravno ali fizično osebo. Ta oseba državno odvetništvo redno obvešča o poteku postopka in se z njim posvetuje.
(3)
V delovnopravnem, civilnem ali izvršilnem postopku pred tujim sodiščem, v katerem se uporablja tuje pravo in se nanaša na delovanje predstavništva Republike Slovenije v državi sprejemnici, lahko vodja diplomatskega predstavništva Republike Slovenije za zastopanje pooblasti strokovno usposobljeno tujo fizično ali pravno osebo. Vodja diplomatskega predstavništva o tem nemudoma obvesti državno odvetništvo.
(4)
Državno odvetništvo v svojem finančnem načrtu zagotavlja pravice porabe za kritje stroškov zastopanja v primerih iz drugega in tretjega odstavka tega člena. V primerih iz tretjega odstavka tega člena, ko vodja diplomatskega predstavništva Republike Slovenije za zastopanje pooblasti strokovno usposobljeno tujo fizično ali pravno osebo, pravice porabe za kritje teh stroškov v svojem finančnem načrtu zagotovi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
3. oddelek
Zastopanje pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami
20. člen
(splošna določba)
(1)
Republiko Slovenijo pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami zastopa državni odvetnik.
(2)
V primerih, ko državni odvetnik zaradi dejanskih ali pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja, vlada na predlog generalnega državnega odvetnika za zastopanje v posamezni zadevi pooblasti drugo strokovno usposobljeno fizično osebo, ki je državljan Republike Slovenije. Ta oseba državno odvetništvo redno obvešča o poteku postopka in se z njim posvetuje.
(3)
V primeru meddržavnih postopkov in v postopkih pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami, ki imajo pomembnejše mednarodnopravne oziroma zunanjepolitične posledice ali vplive, državni odvetnik nemudoma obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, ki lahko vladi predlaga, da celotno ali del zastopanja Republike Slovenije usklajuje oziroma vodi to ministrstvo. O poteku teh postopkov se ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, in državno odvetništvo redno obveščata.
(4)
V posamezni zadevi iz prvih dveh odstavkov tega člena lahko vlada na predlog generalnega državnega odvetnika, v primerih iz prejšnjega odstavka pa tudi na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, za pomoč pri zastopanju pritegne k sodelovanju drugo strokovno usposobljeno domačo ali tujo pravno ali fizično osebo.
(5)
Državno odvetništvo v svojem finančnem načrtu zagotavlja pravice porabe za kritje stroškov zastopanja in pomoč pri zastopanju v primerih iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. V primerih iz tretjega in četrtega odstavka tega člena, ko je vladna odločitev sprejeta na predlog ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, pravice porabe za kritje teh stroškov v svojem finančnem načrtu zagotovi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
(6)
Za enotnost zastopanja Republike Slovenije pred mednarodnimi sodišči in mednarodnimi arbitražami skrbi vodja mednarodnega oddelka.
21. člen
(sozastopanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice)
(1)
V skladu z usmeritvami državnega odvetnika ali druge osebe, ki zastopa Republiko Slovenijo v posamezni zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, državo sozastopa tudi pravni svetovalec na stalnem predstavništvu Republike Slovenije, akreditiranem pri Svetu Evrope, ki ga na predlog ministra s predhodnim soglasjem ministra, pristojnega za zunanje zadeve, imenuje vlada za sozastopnika pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (v nadaljnjem besedilu: sozastopnik).
(2)
Sozastopnik sodeluje s sekretariatom Sveta Evrope, Evropskim sodiščem za človekove pravice in Odborom ministrskih namestnikov Sveta Evrope glede izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice po navodilu ministrstva, pristojnega za izvrševanje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice. O svojem delu redno obvešča vodjo stalnega predstavništva.
(3)
Sozastopnik lahko v posamezni zadevi pred Evropskim sodiščem za človekove pravice dostopa do stališč Republike Slovenije in do konkretnih informacij, ki se nahajajo v posameznem spisu. Stališča in informacije sozastopniku posreduje državni odvetnik, ki zastopa Republiko Slovenijo v posamezni zadevi.
(4)
Sozastopnik v sodelovanju z ministrstvom izvaja naloge, ki se nanašajo na delovanje in reformo Evropskega sodišča za človekove pravice ter konvencijskega sistema.
(5)
Sozastopnik mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja po zakonu, ki ureja zunanje zadeve, izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
-
da ima najmanj deset let delovnih izkušenj, od tega najmanj pet let na področju mednarodnega prava, evropskega prava človekovih pravic ali prava Evropske unije;
-
da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni diplomirani pravnik ali strokovna naslova diplomirani pravnik (UN) in magister prava oziroma je v tujini končal primerljivo izobraževanje s področja prava, ki se dokazuje s tujo listino o izobraževanju in priloženim mnenjem o izobraževanju ali z odločbo o priznavanju izobraževanja za namen zaposlitve ali z odločbo o nostrifikaciji in
-
da izkazuje višjo raven znanja angleškega ali francoskega jezika po evropski jezikovni lestvici.
22. člen
(izvrševanje finančnih obveznosti v zvezi s postopki pred Evropskim sodiščem za človekove pravice)
Državno odvetništvo izvršuje finančne obveznosti Republike Slovenije, ki izhajajo iz sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, enostranskih izjav, prijateljskih in izvensodnih poravnav, podanih oziroma sklenjenih z namenom zaključka postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravic, razen če zakon določa drugače.
23. člen
(sodelovanje v postopkih izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice)
Državno odvetništvo sodeluje z ministrstvom, pristojnim za usmerjanje ministrstev, glede izvrševanja sodb mednarodnih sodišč. To sodelovanje vključuje zlasti sodelovanje pri pripravi akcijskih načrtov in poročil, svetovanje glede zagotavljanja skladnosti zakonodaje in prakse organov s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, sodelovanje pri zagotavljanju prevodov odločitev tega sodišča proti Republiki Sloveniji ter sodelovanje pri objavljanju in razširjanju sodne prakse tega sodišča.
4. oddelek
Pravno svetovanje in oblikovanje pravnih mnenj
24. člen
(splošno)
Državno odvetništvo državi in državnim organom svetuje v premoženjskopravnih zadevah.
25. člen
(oblikovanje pravnega mnenja na zahtevo državnega organa)
(1)
Na zahtevo državnega organa državno odvetništvo oblikuje pravna mnenja, povezana z varstvom premoženjskih in drugih pravic in interesov Republike Slovenije, ter pravna mnenja o skladnosti mnenj in ravnanj državnih organov s prakso sodišč v Republiki Sloveniji ter prakso mednarodnih sodišč in mednarodnih arbitraž.
(2)
Državni organ vedno predhodno pridobi mnenje državnega odvetništva v zadevah iz prejšnjega odstavka, v katerih je vrednost predmeta več kot 100.000 eurov. Vrednost se smiselno ugotavlja po določbah o vrednosti predmeta postopka po zakonu, ki ureja sodne takse.
26. člen
(oblikovanje pravnega mnenja na predlog drugih subjektov)
(1)
Javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod, samoupravna lokalna skupnost, javno podjetje ali gospodarska družba, ki je v celoti v lasti države, lahko predlaga, naj državno odvetništvo oblikuje posamezno pravno mnenje, povezano z varstvom njenih premoženjskih in drugih pravic in interesov, če gre za zadevo, ki ima neposredne posledice za javna sredstva.
(2)
Državno odvetništvo lahko z obrazloženim mnenjem generalnega državnega odvetnika odkloni oblikovanje pravnega mnenja iz prejšnjega odstavka.
(3)
Po prejemu mnenja iz prejšnjega odstavka lahko subjekt iz prvega odstavka tega člena v pomembnejših zadevah zahteva, naj o obveznosti oblikovanja mnenja državnega odvetništva odloči vlada.
5. oddelek
Predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora
27. člen
(splošno)
(1)
Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, mora državnemu odvetništvu predhodno predlagati, naj se sporno razmerje na miren način reši pred uvedbo pravdnega ali drugega postopka.
(2)
Predhodni postopek po tem zakonu je postopek poskusa mirne rešitve spora, v katerem sta stranki država ali državni organ in kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu.
(3)
Predhodni postopek se začne na dan, ko državno odvetništvo prejme predlog iz prvega odstavka tega člena.
(4)
Predhodni postopek je pogoj za uvedbo pravdnega ali drugega postopka. Kdor namerava začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu pristojnemu sodišču ali drugemu organu predloži potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku, sicer se tožba ali drug predlog za začetek postopka s sklepom zavrže.
(5)
Državno odvetništvo vodi evidenco vloženih predlogov za mirno rešitev spora in sklenjenih sporazumov v predhodnem postopku.
(6)
Določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za upravne postopke in upravne spore, postopke motenja posesti, postopke izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja, postopke uveljavljanja socialnovarstvenih pravic in nepravdne postopke za določitev odškodnine ali če drug zakon predhodni postopek pred začetkom sodnega postopka določa kot procesno predpostavko.
28. člen
(načelo vestnosti in poštenja)
Stranke predhodnega postopka so se dolžne vestno in pošteno udeleževati postopka.
29. člen
(zaupnost podatkov)
Vsi podatki, ki izvirajo iz predhodnega postopka ali so povezani z njim, so zaupni, razen če so se stranke sporazumele drugače, če njihovo razkritje zahteva zakon ali če je njihovo razkritje potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
30. člen
(dopustnost dokazov v drugem postopku)
(1)
Stranke in tretje osebe, ki so sodelovale v predhodnem postopku, se v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku ne smejo sklicevati na oziroma predložiti kot dokaz ali pričati o:
-
mnenjih in predlogih glede mogoče rešitve spora, ki so jih stranke izrazile med predhodnim postopkom;
-
izjavah ali priznanjih dejstev, ki so jih stranke dale med predhodnim postopkom;
-
predlogih državnega odvetnika;
-
dejstvu, da je stranka pokazala pripravljenost sprejeti predlog za mirno rešitev spora;
-
listinah, pripravljenih izključno za potrebe predhodnega postopka.
(2)
Določba prejšnjega odstavka velja ne glede na obliko podatkov in dokazov.
(3)
Podatki iz prvega odstavka tega člena se v postopku pred arbitražo, sodiščem ali drugim državnim organom lahko razkrijejo ali uporabijo v dokazne namene samo pod pogoji in v obsegu, ki ga zahteva zakon, zlasti zaradi razlogov javnega reda ali kolikor je potrebno za izpolnitev ali prisilno izvršitev sporazuma o rešitvi spora.
(4)
Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo ne glede na to, ali je arbitražni, sodni ali drug podoben postopek povezan s sporom, glede katerega je potekal ali poteka predhodni postopek.
(5)
Razen v primerih iz prvega odstavka tega člena dokazi, ki so sicer dopustni v arbitražnem, sodnem ali drugem podobnem postopku, ne postanejo nedopustni samo zato, ker so bili uporabljeni v predhodnem postopku.
31. člen
(učinek predhodnega postopka na zastaralne in prekluzivne roke)
(1)
Zastaranje zahtevka, ki je predmet predhodnega postopka, med trajanjem predhodnega postopka ne teče.
(2)
Če se predhodni postopek konča brez sporazuma o rešitvi spora, se zastaranje nadaljuje od trenutka, ko je predhodni postopek končan. Čas, ki je pretekel pred začetkom predhodnega postopka, se všteje v zastaralni rok, ki ga določa zakon.
(3)
Če je s posebnim predpisom določen rok za vložitev tožbe, se ta rok v zvezi z zahtevkom, ki je predmet predhodnega postopka, ne izteče prej kot 15 dni po koncu predhodnega postopka.
32. člen
(Svet vlade za poravnave)
(1)
Če državni odvetnik in zastopani subjekt ne dosežeta soglasja o sklenitvi sporazuma v predhodnem postopku, lahko državni odvetnik ali zastopani subjekt zahtevata mnenje Sveta vlade za poravnave (v nadaljnjem besedilu: svet).
(2)
Svet sestavljajo trije člani, ki jih vlada imenuje za pet let. Predstavnika državnega odvetništva izmed višjih državnih odvetnikov predlaga generalni državni odvetnik. Predstavnika ministrstva, pristojnega za pravosodje, ki ima najmanj devet let delovnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu, predlaga minister, pristojen za pravosodje. Predstavnika ministrstva, pristojnega za finance, ki ima najmanj enajst let delovnih izkušenj in izobrazbo ekonomske smeri, pridobljeno po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje ali raven izobrazbe, pridobljene po študijskih programih, ki v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo, ustreza izobrazbi druge stopnje, predlaga minister, pristojen za finance.
(3)
Člani sveta iz prejšnjega odstavka imajo po enega namestnika, za katerega veljajo enaki pogoji kot za člana, ki ga nadomešča.
33. člen
(način delovanja sveta)
(1)
Svet deluje na sejah, ki jih sklicuje in vodi predstavnik državnega odvetništva, ki mora sejo sklicati najpozneje v 30 dneh po prejemu zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(2)
Sej sveta se lahko udeležita generalni državni odvetnik in predstojnik zastopanega subjekta, ki lahko podata svoja stališča in predloge o obravnavni zadevi.
(3)
Administrativno-tehnična opravila za svet opravlja državno odvetništvo.
34. člen
(mnenje sveta)
(1)
Člani sveta na seji sveta oblikujejo mnenje glede smotrnosti sklenitve sporazuma v predhodnem postopku, s katerim seznanijo državno odvetništvo, ki je na mnenje sveta vezano.
(2)
V zadevah z vrednostjo predmeta nad 100.000 eurov ali v pomembnejših zadevah lahko generalni državni odvetnik ali predstojnik zastopanega subjekta, ki se z mnenjem sveta ne strinja, zahteva, da o sklenitvi sporazuma odloči vlada.
35. člen
(konec predhodnega postopka)
(1)
Predhodni postopek se konča:
-
z dnem sklenitve sporazuma o mirni rešitvi spora;
-
z dnem, ko državno odvetništvo prejme pisno izjavo osebe, ki je nameravala začeti pravdni ali drug postopek proti državi ali državnemu organu, da predhodnega postopka ne želi nadaljevati;
-
z dnem, ko predlagatelj prejme pisno izjavo državnega odvetnika, da nadaljevanje postopka ni smiselno;
-
po poteku treh mesecev od dneva začetka predhodnega postopka, če stranke niso sklenile sporazuma o mirni rešitvi spora.
(2)
Državni odvetnik v skladu z drugo, tretjo in četrto alinejo prejšnjega odstavka v osmih dneh od dne, ko se je postopek končal, izda potrdilo o neuspelem poskusu mirne rešitve spora v predhodnem postopku.
36. člen
(stroški predhodnega postopka)
Vsaka stranka nosi svoje stroške predhodnega postopka ter stroške, ki jih je povzročila po svoji krivdi ali po naključju, ki se je njej primerilo.
37. člen
(izvršilni naslov)
Sporazum, sklenjen v predhodnem postopku, je izvršilni naslov, če je terjatev iz sporazuma zapadla.
III. poglavje
ORGANIZIRANOST, SISTEMIZACIJA DELOVNIH MEST IN ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA
1. oddelek
Organiziranost državnega odvetništva
38. člen
(zagotavljanje pogojev za delovanje državnega odvetništva)
(1)
Državno odvetništvo opravlja naloge, s katerimi se zagotavljajo splošni pogoji za njegovo delovanje.
(2)
Posamezne naloge iz prejšnjega odstavka lahko zaradi gospodarnejšega in učinkovitejšega opravljanja prevzame ministrstvo.
(3)
Ministrstvo skrbi za zagotavljanje prostorov, potrebnih za delovanje državnega odvetništva, in je njihov upravljavec.
39. člen
(generalni sekretar)
(1)
Državno odvetništvo ima generalnega sekretarja, ki je uradniški položaj.
(2)
Generalni sekretar opravlja, usklajuje in nadzoruje splošna administrativna in kadrovska dela, finančno-računovodska opravila ter tehnična in druga spremljajoča dela za potrebe državnega odvetništva.
(3)
Generalnega sekretarja imenuje in razrešuje generalni državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra. Na položaj je imenovan za pet let z odločbo o imenovanju.
(4)
Najpozneje tri mesece pred potekom obdobja imenovanja iz prejšnjega odstavka mora biti končan postopek javnega natečaja za položaj generalnega sekretarja. V istem roku lahko generalni državni odvetnik po predhodnem soglasju ministra ponovno imenuje generalnega sekretarja na isti položaj brez javnega natečaja.
(5)
Z osebo, ki je bila za položaj iz prvega odstavka tega člena izbrana na javnem natečaju in pred tem ni imela statusa uradnika, se sklene pogodba o zaposlitvi za pet let.
(6)
Za ostala vprašanja, povezana s položajem generalnega sekretarja, se smiselno uporabljajo predpisi s področja javnih uslužbencev, ki urejajo položaj.
40. člen
(kolegij državnega odvetništva)
(1)
Kolegij državnega odvetništva je strokovno posvetovalno telo, ki sprejema zlasti stališča o vprašanjih, pomembnih za enotno uporabo zakonov in enotno izvrševanje pristojnosti državnega odvetništva.
(2)
Člani kolegija državnega odvetništva so generalni državni odvetnik, njegov namestnik, vodje oddelkov na sedežu, vodje zunanjih oddelkov in generalni sekretar državnega odvetništva.
(3)
Podrobnejša pravila o pristojnostih in organiziranju dela kolegija državnega odvetništva se določijo v podzakonskem predpisu, ki ureja poslovanje državnega odvetništva.
41. člen
(organiziranost državnega odvetništva)
(1)
Državno odvetništvo opravlja naloge iz svoje pristojnosti na sedežu in zunanjih oddelkih.
(2)
Sedež državnega odvetništva je v Ljubljani. Delo na sedežu se organizira v oddelkih, ki so notranje organizacijske enote. Mednarodni oddelek je stalni specializirani oddelek na sedežu državnega odvetništva.
(3)
Zunanji oddelki so zunanje organizacijske enote državnega odvetništva, ki delujejo v okviru svoje stvarne in krajevne pristojnosti.