Protokol priporočenega ravnanja v primeru izvršitve...

Protokol priporočenega ravnanja v primeru izvršitve odločbe o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo

Medinstitucionalna delovna skupina Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, Zbornice izvršiteljev Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport[1] je na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Su 1829/2016 z dne 13. maja 2020 pripravila

PROTOKOL PRIPOROČENEGA RAVNANJA V PRIMERU IZVRŠITVE ODLOČBE O ODVZEMU OTROKA Z NEPOSREDNO IZROČITVIJO

1. UVOD

Neposredni odvzem otroka v postopku izvršbe pomeni hud in boleč poseg v otrokovo življenje, zato ga je treba izpeljati humano in z največjo mero občutljivosti ter le v primeru, če izvršba sodne odločbe z izrekanjem denarnih kazni ni uspešna, le v posebej utemeljenih primerih pa takoj.

Ustava RS[2] v 56. členu določa, da otroci uživajo posebno varstvo in skrb, ter hkrati opredeljuje, da otroci in mladoletniki, za katere starši ne skrbijo, ki nimajo staršev ali so brez ustrezne družinske oskrbe, uživajo posebno varstvo države.

Ta protokol ne ureja varovanja koristi otroka v fazi odločanja o odvzemu otroka, ampak v fazi oprave odvzema otroka. Odvzem otroka mora biti izpeljan strokovno, odgovorno in z vso skrbnostjo ter subtilnim pristopom vseh udeleženih. Vsi udeleženci so dolžni po predhodni ugotovitvi dejanskih okoliščin in izdelavi ocene tveganja natančno izdelati načrt izvedbe odvzema otroka ter opredeliti vlogo in postopanje vseh udeležencev iz različnih institucij v posameznih fazah na način, da bodo posamezna dejanja kar najmanj obremenjujoča za otroka in se bo kar najbolj sledilo njegovi koristi. Preprečevanje vsakršne travmatizacije in viktimizacije otroka ter sledenje spoštovanju otrokove osebne integritete morata biti glavni vodili vseh, ki so vključeni v načrtovanje in izvedbo neposrednega odvzema.

Osnovni okvir, ki ga je treba upoštevati pri načrtovanju in izvajanju odvzema otroka, je pravna podlaga, ki opredeljuje pravice otroka in staršev oziroma skrbnikov ter predpisuje zakonite oblike postopanja vsakega udeleženca in dopustnega sodelovanja med institucijami v posameznih fazah neposredne izvršbe. Ključni za vse udeležence pri neposredni izvršitvi neposrednega odvzema sta poznavanje in upoštevanje določil Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,[3] Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic (MEKUOP),[4] Družinskega zakonika (DZ),[5] Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ),[6] Zakona o socialnem varstvu (ZSV),[7] glede na težavnost neposrednega izvršilnega dejanja odvzema in izročitve otroka tudi določil Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol),[8] glede na kraj načrtovanega odvzema otroka pogosto tudi določil Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI),[9] Zakona o vrtcih (ZVrt),[10] Zakona o osnovni šoli (ZOsn),[11] glede na osebne lastnosti otroka morda tudi Zakona o celostni zgodnji obravnavi predšolskih otrok s posebnimi potrebami (ZOPOPP)[12] in po potrebi, glede na posebne okoliščine posameznih primerov, določila Kazenskega zakonika (KZ-1)[13] ter določila drugih specialnih predpisov. Zakonske določbe v zvezi z odvzemom otroka so podrobneje konkretizirane tudi v podzakonskih aktih, zlasti Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja (Pravilnik)[14] in internih aktih, kot sta na primer Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo CSD (Katalog),[15] ter Usmeritve za delo policije pri zagotavljanju policijske asistence.

Ta protokol naj se uporablja kot delovni pripomoček za boljše prepoznavanje okoliščin, pomembnih za opravo odvzema otroka tako, da se čim bolj varuje otrokova korist tako v primeru realizacije začasne odredbe kot tudi v primeru izvrševanja končne odločbe (sodba/sklep) sodišča.

V protokolu je predviden način običajnega postopanja in porazdelitve vlog vseh udeležencev v posameznih fazah izvršilnega postopka, v okviru načrtovanja izvršbe pa sta predvidena tudi obstoj nekaterih posebnih okoliščin, zlasti glede na lastnosti otroka in staršev, ter priporočeno postopanje v takih primerih.

Protokolu je priložen tudi formular z naslovom »Ocena tveganja«, ki je udeležencem lahko v pomoč pri prepoznavi varovalnih in rizičnih dejavnikov, pomembnih za neposredno izvršbo.

2. POSTOPANJE PRED IZDAJO IZVRŠILNEGA SKLEPA

2.1. Določitev izvršitelja

Ko sodišče sprejme odločitev o neposrednem odvzemu otroka, mora določiti izvršitelja. Sodišče določi izvršitelja s sklepom, praviloma s sklepom o začasni odredbi ali sklepom o izvršbi končne odločbe z neposredno izročitvijo otroka (v nadaljevanju izvršilni sklep, drugi odstavek 238.e člena ZIZ), če ne, pa kasneje s posebnim sklepom (drugi odstavek 44.a člena ZIZ). Sodišče pri izdaji sklepa lahko upošteva upnikov predlog, ni pa nanj vezano (drugi odstavek 238.e člena ZIZ).

Kadar je predlagatelj CSD, je priporočljivo, da predlaga izvršitelja upoštevaje morebitne pretekle dobre izkušnje pri medsebojnem sodelovanju, s čimer lahko pripomore k čim bolj subtilnemu pristopu. Ob tem je smotrno, da sodišče predhodno z izvršiteljem vzpostavi stik in preveri možnost prevzema naloge ter sodelovanja. Že v predlogu oziroma mnenju je treba pojasniti razloge za povečano tveganje, pri čemer je v pomoč opomnik Ocena tveganja.

Pri določitvi izvršitelja naj sodnik upošteva tudi okoliščine na strani izvršitelja, zaradi katerih predlagani/predvideni izvršitelj odvzema otroka ne bi mogel izpeljati. Sodišče naj, zlasti v nujnih zadevah, pri izvršitelju pred njegovo določitvijo poizve o njegovi morebitni zasedenosti ali neodložljivi odsotnosti, ki bi ovirala opravo dejanja. Nujne zadeve so tiste, v katerih z izvršitvijo ni mogoče čakati.

Sodišče lahko določi kateregakoli izvršitelja. Odvzem otroka lahko opravljajo vsi izvršitelji.

V primeru, ko gre za odvzem več otrok hkrati, je smiselno pretehtati potrebo po prisotnosti več izvršiteljev. Sodišče lahko določi več izvršiteljev, če je glede na okoliščine primera to potrebno. V tem primeru sodišče določi, kdo izmed določenih izvršiteljev koordinira opravo izvršbe (238.e člen ZIZ).

Če je treba odvzem opraviti v času sodnih počitnic (83. člen Zakona o sodiščih - ZS),[16] je v osmem odstavku 18. člena Pravilnika določeno, da Zbornica izvršiteljev Slovenije pripravi seznam izvršiteljev, ki zaradi zagotavljanja nemotene oprave izvršilnih dejanj v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki v primerih, ko bi bilo nevarno odlašati, opravljajo izvršilna dejanja v času sodnih počitnic. Seznam izvršiteljev z njihovimi kontaktnimi podatki posreduje Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije in Ministrstvu za pravosodje najkasneje do 30. junija.

Komunikacija med izvršiteljem in sodnikom lahko poteka telefonsko ali na drug način, če je zagotovljena varnost komunikacije in če to ustreza časovni dinamiki zadeve. O opravljenem telefonskem razgovoru se v sodnem spisu napravi uradni zaznamek s kratko vsebino (71. člen Sodnega reda).[17]

2.1.1. Razlogi za izločitev izvršitelja

Pri določitvi izvršitelja sodišče upošteva tudi morebitne okoliščine, zaradi katerih bi bil izvršitelj lahko izločen. Zato je priporočljivo, da se sodnik z obstojem morebitnih izločitvenih razlogov predhodno seznani in še pred določitvijo izvršitelja z njim vzpostavi stik.

Izvršitelj ne sme opravljati dejanj izvršbe in zavarovanja v zadevah, iz katerih neposredno ali posredno izhajajo pravice in obveznosti zanj, za njegovega zakonca ali osebo, s katero živi v zunajzakonski skupnosti, za osebe, s katerimi je v sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena, v stranski vrsti ali po svaštvu do četrtega kolena, ali za osebe, s katerimi je v odnosu posvojitelja, posvojenca, rejnika ali skrbnika, ali v zadevah, v katerih je zakoniti zastopnik, pooblaščenec ali pooblastitelj stranke ali udeleženca, ali za pravne osebe, pri katerih je član, ustanovitelj ali družbenik ali član njenih organov, ali če so podane druge okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti (drugi odstavek 288. člena ZIZ). Izločitveni razlog je podan tudi v primeru, če okoliščine iz drugega odstavka 288. člena ZIZ obstajajo v razmerju do izvršiteljevega namestnika ali pomočnika (tretji odstavek 288. člena ZIZ).

Zoper sklep o določitvi izvršitelja ni pritožbe, stranke pa lahko v osmih dneh od prejema sklepa iz razlogov po tretjem odstavku 44.a člena ZIZ zahtevajo izločitev izvršitelja (četrti odstavek 44.a člena ZIZ). O predlogu mora sodišče odločiti v roku treh dni (šesti odstavek 44.a člena ZIZ).

Če sodišče izvršitelja s sklepom razreši, hkrati določi novega in pri tem upošteva drugi odstavek 238.e člena ZIZ.

2.1.2. Odpoklic izvršitelja

Izvršitelja, ki je določen s sklepom sodišča, pa izvršilnih dejanj ne opravi v rokih, določenih z ZIZ in Pravilnikom, lahko sodišče odpokliče (deveti odstavek 44.a člena ZIZ). Z istim sklepom določi novega izvršitelja. Pri določitvi novega izvršitelja naj sodišče smiselno upošteva točki 2.1 in 2.1.2 protokola.

Razlogi za določitev drugega izvršitelja morajo biti zaznamovani v evidenci sodišča o imenovanju izvršiteljev (deseti odstavek 44.a člena ZIZ).

2.2. Določitev strokovne osebe

Sodišče s sklepom določi strokovno usposobljeno osebo (tretji odstavek 238.e člena ZIZ, 128. člen Pravilnika, v nadaljevanju: strokovna oseba) oziroma pristojno strokovno institucijo. V primeru, ko je določena institucija, predstojnik institucije oziroma odgovorna oseba določi eno ali več strokovno usposobljenih oseb.

Če je sodišče določilo strokovno institucijo, izvršitelj vzpostavi kontakt z odgovorno osebo (na primer pomočnik direktorja CSD, predstojnik, ravnatelj, strokovni vodja), ki takoj imenuje strokovno osebo in ji izda ustrezno pooblastilo ter o tem obvesti izvršitelja.

2.2.1. Oblikovanje predloga s strani CSD

Kadar je predlagatelj CSD, naj že v predlogu navede strokovno osebo, ki bo navzoča pri izvršitvi sklepa (128. člen Pravilnika).

CSD mora pri podaji predloga glede strokovne osebe v največji možni meri upoštevati:

da je to oseba, ki je predhodno z otrokom že sodelovala, jo otrok pozna, ji zaupa in ki kar najbolj pozna otrokove potrebe, čustvovanje, odzivanje, specifike....;

da je strokovna oseba v kar največji možni meri seznanjena z družinskimi razmerami otroka, staršev oziroma dolžnika, vlogami, medosebnimi odnosi, posebnostmi, navadami, tveganji, stanovanjskimi razmerami, morebitno vključenostjo otroka v dejavnosti izven družine in drugimi okoliščinami, ki jih je treba upoštevati ob načrtovanju poteka izvršbe;

da strokovna oseba pozna svoje naloge, načine delovanja z omejitvami in osnovnimi pravili ter pooblastila sodelujočih;

da ima strokovna oseba posebna strokovna znanja in veščine za delo z otroki ter osebnostne lastnosti, ki omogočajo primeren pristop, spretnosti situacijskega in fleksibilnega odzivanja;

da zaradi zgoraj navedenih razlogov ni primerno, da bi v postopku neposredne izvršbe sodelovala strokovna oseba, ki je trenutno razporejena v interventno službo.

V primeru odvzema več otrok hkrati je smiselno že v predlogu pretehtati, ali bi bila potrebna prisotnost več strokovnih oseb (na primer zaradi različnosti potreb ali specifik posameznih otrok ali če so s posameznimi otroki vzpostavljali stike različni strokovni delavci, zaradi možnosti dostopa do otrok ...).

Zaradi navedenega je smiselno, da se na predhodnem internem timskem sestanku pred podajo predloga sodišču na CSD dogovorijo, kateri strokovni delavec ali delavci bodo pri izvršitvi prisotni.

Da bi se izognili zastojem zaradi morebitne nenačrtovane odsotnosti strokovne osebe, je v predlogu smotrno navesti, da bo v primeru zadržanosti (na primer nepredvidena odsotnost) po pooblastilu odgovorne osebe prisotna druga strokovna oseba. Ob tem je nujno, da je ta druga oseba natančno seznanjena s celotno družinsko situacijo, razmerami v družini in drugimi okoliščinami ter še posebej z vsemi značilnostmi otrokove duševne razvitosti, njegovimi razvojnimi potrebami, osebnostjo, njegovo občutljivostjo in drugimi specifikami.

Če je namesto strokovne osebe določena strokovna institucija CSD, priporočila v tej točki smiselno veljajo za odločanje odgovorne osebe ali od nje pooblaščene osebe CSD.

2.2.2. Prerazporeditev delovnega časa zaradi sodelovanja pri neposrednem odvzemu otroka

Če je strokovna oseba zaposlena na CSD, je treba zagotoviti, da bo ne glede na delovni čas CSD prisotna. Če se bo neposredna izvršitev izvajala izven delovnega časa, se delavcu zaradi potreb delovnega procesa prerazporedi delovni čas oziroma odredi nadurno delo, skladno z veljavnimi predpisi. Zaradi navedenega je smiselno, da se na internem timskem sestanku na CSD dogovorijo, kateri strokovni delavec ali delavci bodo pri izvršitvi prisotni. Odgovorna oseba ali od nje pooblaščena oseba poskrbi za posredovanje pooblastila.

CSD je dolžan zagotoviti možnost komuniciranja v poslovnem času prek elektronske pošte ali telefona glavne pisarne oziroma na kak drug dogovorjen način tudi po izteku poslovnega časa CSD.

2.2.3. Izbira strokovne osebe ali strokovne institucije s strani sodišča

Največkrat bo strokovna oseba delavec CSD, strokovna oseba pa je lahko tudi delavec druge ustrezne institucije (na primer zavoda, šole, vrtca, bolnišnice). V tem primeru se smiselno uporabljajo priporočila, ki veljajo za delavca CSD.

Ko je strokovna oseba delavec CSD, je to strokovni delavec po 69. členu ZSV.[18] Določitev strokovne osebe CSD ni vezana na trenutno krajevno pristojnost CSD po 81. členu ZSV

Če je treba, lahko sodišče - zlasti ko gre za odvzem več otrok hkrati - določi tudi več strokovnih oseb. V primeru, ko sodišče določi strokovno institucijo, odgovorna oseba ali od nje pooblaščena oseba presodi potrebo po prisotnosti več strokovnih oseb in jih določi. V posebnih primerih je mogoča tudi postavitev več strokovnih institucij.

Kadar ni predlagatelj CSD, sodišče pri imenovanju strokovne osebe upošteva predvsem razmere in potrebe posameznega otroka (prvi in četrti odstavek 129. člena Pravilnika).

Strokovna oseba sodeluje z izvršiteljem (mu svetuje) pri izbiri kraja, načina in časa odvzema otroka. Ob samem odvzemu otroka strokovna oseba pazi na varstvo koristi otroka in svetuje izvršitelju, da odvzem poteka tako, da se kar najbolj varujejo otrokova osebnost, integriteta in zdravje ter da se odvzem opravi na način, ki je za otroka najmanj obremenjujoč.

Sodišču so pri imenovanju strokovne osebe v pomoč podatki o predhodni obravnavi otroka oziroma družine. Če sodnik o tem nima nobenih informacij, pri pristojnem CSD (izjemoma morda tudi zavodu, šoli, vrtcu) pridobi podatke o ustrezni strokovni osebi, ki bo prisotna pri neposrednem izvršilnem dejanju.

Strokovna oseba naj ne bo oseba, ki neposredno sodeluje v otrokovem izobraževalnem procesu v šoli, ali oseba, ki je vzgojitelj v vrtcu, če obstaja možnost, da bo otrok tudi po izvršenem odvzemu nadaljeval vzgojno-izobraževalni proces v istem vzgojno-varstvenem ali vzgojno-izobraževalnem zavodu.

Pred določitvijo strokovne osebe sodišče pri njej predhodno preveri, ali so na njeni strani kakšne okoliščine, zaradi katerih naloženega dela ne more izvesti, in ali morebiti obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi stranka lahko zahtevala njeno izločitev. Gre zlasti za okoliščine, ki so glede izvršitelja navedene v drugem odstavku 288. člena ZIZ.

O komunikaciji s strokovno osebo sodnik naredi v spisu uradni zaznamek; če je komunikacija pisna, je to del sodnega spisa.

Že v tej fazi je treba izpostaviti dolžnost vseh glede varovanja tajnosti, da zavezanec ne izve za načrtovano opravo izvršbe in da se tudi sicer varuje tajnost postopka.[19]

Če sodnik nima nobenih posebnih informacij za določitev strokovne osebe, kar velja zlasti pri izvršbah končnih odločb, ki se vodijo na predlog upnika, je priporočeno, da zaradi hitrosti postopanja v izvršilnem sklepu (sklepu o izvršbi) določi kar CSD kot strokovno institucijo.

2.3. Odredba sodišča za vstop v zaprt prostor

Kadar je izvršilno dejanje treba opraviti v zaklenjenem prostoru, pa dolžnik ni navzoč ali prostora noče odpreti, ga na podlagi odredbe sodišča nasilno odpre izvršitelj ali njegov namestnik v navzočnosti dveh polnoletnih občanov (tretji odstavek 49. člena ZIZ) oziroma za to pooblasti ključarja (tretji odstavek 129. člena Pravilnika).

Ko se pričakuje, da bo treba odvzem opraviti v zaprtem prostoru, zlasti ko to izhaja iz ocene tveganja, je smotrno, da sodišče hkrati z določitvijo izvršitelja izda tudi odredbo za vstop v zaprti prostor. Če odredbe ne izda hkrati z določitvijo izvršitelja, jo lahko izda tudi kasneje. Če je treba, lahko izvršitelj kasneje zahteva izdajo ustrezne odredbe za odpravo ali odstranitev ovir (primerjaj prvi odstavek 46. člena Pravilnika).

3. POSTOPANJE PO IZDAJI IZVRŠILNEGA SKLEPA

3.1. Vročitev izvršilnega sklepa

Sodišče vroči izvršilni sklep upravičencu in izvršitelju ter strokovni osebi ali strokovni instituciji, ki ju je določilo v izvršilnem sklepu. Če sodišče v izvršilnemu sklepu določi, da se otroka odvzame takoj, vročitev sklepa zavezancu opravi izvršitelj (peti odstavek 238.e člena ZIZ) po pravilih iz drugega odstavka 130. člena Pravilnika.

Sodišče izvršitelju vroči najmanj tri izvode (drugopise oziroma duplikate) izvršilnega sklepa (tretji odstavek 130. člena Pravilnika). Če je izvršilni sklep izdalo na predlog stranke v postopku, k sklepu o odvzemu, ki ga posreduje izvršitelju zaradi vročitve zavezancu, priloži tudi izvod vlog(e) nasprotnega udeleženca.

3.2. Komunikacija med udeleženci

Sodišče izvršitelju pisno ali po telefonu (o čemer naj v spisu naredi uradni zaznamek) posreduje vse informacije iz sodnega spisa, za katere meni, da so pomembne za načrtovanje in izvedbo odvzema otroka, ter lastno oceno tveganja, glede na znane okoliščine, ki so predvidene v opomniku Ocena tveganja.

V postopku izvršbe z neposredno izročitvijo je treba zagotoviti nemoteno in hitro komunikacijo med vsemi udeleženci. Ta lahko poteka pisno, po elektronski pošti ali preko drugih oblik komuniciranja na daljavo, če je mogoče zagotoviti njihovo varnost. Sestanki naj se, če je le mogoče, izvedejo z osebnim srečanjem ali videokonferenco, v nujnih primerih po telefonu, pri čemer je treba vse informacije in dogovore zabeležiti in ustrezno dokumentirati.

Izvršitelj takoj po prejemu izvršilnega sklepa vzpostavi stik s strokovno osebo ali strokovno institucijo, ki jo je sodišče imenovalo v sklepu (prvi odstavek 129. člena Pravilnika).

Če stika s strokovno osebo ali strokovno institucijo ne uspe vzpostaviti pravočasno ali če meni, da določena strokovna oseba noče sodelovati v postopku ali ne sodeluje ustrezno, o tem nemudoma obvesti sodnika, ki je izdal izvršilni sklep, in mu predlaga, naj izda navodila o nadaljnjem ravnanju.

Sodnik v takem primeru navedbe izvršitelja čim prej preveri pri določeni strokovni osebi oziroma instituciji. Po potrebi sodnik s sklepom določi drugo strokovno osebo oziroma institucijo.

Kadar je strokovna oseba delavec CSD, si mora prizadevati, da od preostalih strokovnih delavcev CSD predhodno pridobi vse aktualne podatke in pomembne informacije (na primer o specifikah staršev, bivanjskih razmerah, vključenosti otrok v dejavnosti izven družinskega okolja, drugih posebnostih in razmerah, pomembnih za izvedbo), ki bi pripomogle k lažjemu načrtovanju izvršbe in izvedbe.

Priporočljivo je, da se znotraj CSD takoj skliče interni posvetovalni timski sestanek, na katerem sodeluje tudi odgovorna oseba ali od nje pooblaščena oseba, z namenom, da se:

pridobijo morebitni novi podatki in posredujejo morebitne nove informacije o trenutnih razmerah otroka in družine, ki so pomembni pri načrtovanju poteka neposrednega odvzema, od drugih strokovnih delavcev;

izdela preliminarna ocena stopnje tveganja pri neposredni izvršitvi sklepa sodišča; v pomoč pri oceni tveganja je opomnik Ocena tveganja, ki se uporablja kot pripomoček za pripravo in načrtovanje neposrednega odvzema skupaj z izvršiteljem;

oblikuje predlog glede kraja, časa in načina neposrednega odvzema otroka.

Protokol priporočenega ravnanja v primeru izvršitve odločbe o odvzemu otroka z neposredno izročitvijo

Časovnica