Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic

1401. Navodilo za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic

Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo) in šestega odstavka 11. člena Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07) izdaja guverner Banke Slovenije

N A V O D I L O
za izvajanje Sklepa o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic

To navodilo določa način izračunavanja in poročanja količnikov likvidnosti ter načrtovanja tokov likvidnosti za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije v skladu s Sklepom o minimalnih zahtevah za zagotavljanje ustrezne likvidnostne pozicije bank in hranilnic (Uradni list RS, št. 28/07, 55/07, 83/07, 74/11, 26/12 in 98/13; v nadaljevanju: sklep).

Banka, hranilnica, podružnica bank držav članic in podružnica bank tretjih držav (v nadaljevanju: banka) poročili iz prvega odstavka tega navodila predloži na obrazcih, ki sta predpisana s sklepom:

KL-1: Poročilo o količnikih likvidnosti banke in

TL: Poročilo o tokovih likvidnosti.

Banka razvrsti posamezne postavke finančnih sredstev (v nadaljevanju: naložbe) in virov sredstev (v nadaljevanju: obveznosti), ločeno v domači in tuji valuti, glede na preostalo zapadlost v tri razrede in sicer: od 0 do 30 dni, od 0 do 180 dni in od 181 dni in več.

Pomembnejše spremembe naložb oziroma obveznosti, ki vplivajo na likvidnost banke in ki jih ni mogoče vključiti v posamezne kategorije naložb oziroma obveznosti, banka vključi v vrstico A090 – Ostale aktivne postavke oziroma v vrstico L070 – Ostale pasivne postavke.

V poročilo se vključujejo vse naložbe in obveznosti, neodvisno od tega, ali gre za zakonsko ali pogodbeno obveznost, ter ali je sklenjeni posel že vključen v knjigovodskih izkazih ali ne. Pri naložbah ali obveznostih, ki dospevajo v rednih časovnih razmikih, je preostala zapadlost posameznega dela naložbe ali obveznosti enaka obdobju med datumom, za katerega se izračunava količnik likvidnosti, in datumom zapadlosti le-tega. Pri obveznostih na odpoklic in naložbah z možnostjo odpoklica ali predčasnega odpoklica je preostala zapadlost enaka najkrajšemu možnemu odpoklicnemu roku.

Kriterija preostale zapadlosti banka ne upošteva pri naložbah iz prvega odstavka 5. člena sklepa, ki jih vključuje v oba razreda. Med naložbe iz prvega odstavka 5. člena se ne vključujejo domači lastniški vrednostni papirji (delnice) in kapitalski deleži v podjetjih v Republiki Sloveniji. V primeru terminskih poslov prodaje oziroma nakupa teh naložb se v poročilo uvrstijo denarni tokovi iz teh poslov.

Naložbe, ki oblikujejo sklad finančnega premoženja za zavarovanje terjatev Eurosistema, so vključene v ustrezne kategorije naložb, kar pomeni, da banka le-teh ne zmanjšuje za tiste naložbe, ki oblikujejo sklad (npr. v vrstico A060 Blagajniški zapisi Banke Slovenije se vnese njihova celotna vrednost). Višino sklada banka le informativno prikaže in sicer v vrstici A110.

Banka poroča postavke vpoglednih vlog gospodarstva v vrstici L041 in gospodinjstev v vrstici L042 v celotni višini, brez upoštevanja uteži iz točke (b) in (c) 6. člena sklepa.

Če banka uporablja notranjo metodologijo za izračun deleža stabilnih vpoglednih vlog za vse ali samo za del vpoglednih vlog gospodarstva in/ali gospodinjstev, mora Banki Slovenije pet delovnih dni pred začetkom uporabe oziroma poročanja pisno posredovati ocenjene uteži za stabilne vpogledne vloge gospodarstva in/ali gospodinjstev v prvem in v drugem razredu, na podlagi katerih banka izračunava količnika likvidnosti.

Za zunajbilančne postavke v delu obveznosti v vrsticah od L081 do L086 banka poroča tehtane zneske, z uporabo predpisanih uteži iz točke (d) prvega odstavka 6. člena sklepa.

Pri poročilih tekočega meseca banka za vse posle, tudi za vpogledne vloge, upošteva natečene obresti, katerih valuta plačila pade v prvi ali drugi razred. Ker se mesečna poročila o knjigovodskem stanju računov za zadnji dan preteklega meseca oddajo šesti delovni dan tekočega meseca oziroma deseti delovni dan po stanju na dan 31. december, banka najkasneje na šesti delovni dan oziroma deseti delovni dan tekočega meseca v poročilu o količnikih likvidnosti upošteva nov izračun razmejitev natečenih obresti za pretekli mesec. Banka v znesek natečenih obresti vključuje tudi obračunane neplačane obresti pod pogojem, da obresti izvirajo iz finančnih sredstev iz točke (b) prvega odstavka 4. člena sklepa.

Za izračun količnikov likvidnosti banka naložbe in obveznosti v tuji valuti preračuna v domačo valuto po tečaju, ki ga objavlja Banka Slovenije, in ki velja na dan za katerega se poroča.

Količnik likvidnosti prvega in drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb v posameznem razredu v domači in tuji valuti, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti za isti razred v domači in tuji valuti. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru zastave naložb iz sklada finančnega premoženja količnik likvidnosti za posamezni razred izračuna na naslednji način:

v primeru, ko banka pridobi kredit pri Banki Slovenije na podlagi zastave finančnega premoženja z rokom zastave krajšim od 30 dni, banka v prvem razredu v vrstici A110 prikaže sklad finančnega premoženja v celotni višini (nezmanjšan za zastavljeni del). Količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti;

v primeru, ko banka pridobi kredit pri Banki Slovenije na podlagi zastave finančnega premoženja z rokom zastave med 30 in 180 dni oziroma nad 180 dni, se višina sklada finančnega premoženja v prvem razredu, ki je prikazana v vrstici A110, zmanjša za zastavljeni del. Višina sklada v drugem razredu vključuje nezastavljeno finančno premoženje ter premoženje z rokom zastave med 30 in 180 dni, medtem ko se v tretjem razredu prikazuje le finančno premoženje z rokom zastave nad 180 dni. Vsota drugega in tretjega razreda vrstice A110 predstavlja celoten sklad finančnega premoženja. Količnik likvidnosti prvega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, zmanjšanim za višino sklada v tretjem razredu ter za razliko med višino sklada v drugem razredu in višino sklada v prvem razredu, in seštevkom vseh obveznosti. Količnik likvidnosti drugega razreda se izračuna kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, zmanjšanim za višino sklada v tretjem razredu, in seštevkom vseh obveznosti. Z dnem, ko do zapadlosti posamezne zastave preostane do 180 dni, se sklad finančnega premoženja prikazuje le v prvem in v drugem razredu, na način kot je navedeno. Ko pa do zapadlosti posamezne zastave preostane do 30 dni, se sklad finančnega premoženja prikaže v prvem in drugem razredu brez zmanjšanja za to zastavo.

Banka mora hraniti zadnjih deset izdelanih dnevnih poročil o doseganju količnikov likvidnosti ter dokumentacijo, na podlagi katere je navedena poročila pripravila. Banka mora najmanj za obdobje enega leta hraniti obrazložitve tistih postavk poročila, ki so pomembno vplivale na količnike likvidnosti.

Ne glede na četrti stavek 13 (b) točke se količnik likvidnosti prvega razreda izračunava kot razmerje med seštevkom vseh naložb, brez upoštevanja vrstice A110, in seštevkom vseh obveznosti.

Banka v skladu s tretjim odstavkom 10. člena sklepa vnese podatke o:

načrtovanih in dejansko realiziranih odlivih in prilivih za predhodni delovni dan (t-1);

pričakovanih odlivih in prilivih po posameznih dnevih, in sicer za tekoči delovni dan (t) ter za naslednjih petnajst delovnih dni (t+1,…t+15);

pričakovanih odlivih in prilivih do konca tekočega meseca (m);

pričakovanih odlivih in prilivih od začetka do konca naslednjega meseca (m+1).

Sobota se ne šteje kot delovni dan.

V obrazec TL se vnesejo naslednji podatki: