ReNPRCL – Resolucija o Nacionalnem programu...

315. Resolucija o Nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020 (ReNPRCL)

Na podlagi prvega odstavka 6. člena Zakona o letalstvu (Uradni list RS, št. 113/06 - uradno prečiščeno besedilo in 33/09) in 109. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 - uradno prečiščeno besedilo) je Državni zbor na seji dne 2. februarja 2010 sprejel

R E S O L U C I J O
O NACIONALNEM PROGRAMU RAZVOJA CIVILNEGA LETALSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE DO LETA 2020 (ReNPRCL)

Civilno letalstvo ima v Republiki Sloveniji dolgo tradicijo in je eno izmed gonil slovenskega gospodarstva. Ob upoštevanju predvidenega razvoja civilnega letalstva je treba z vso odgovornostjo do okolja, potreb uporabnikov in izvajalcev dejavnosti civilnega letalstva postaviti okvir prihodnjega razvoja. Nacionalni program razvoja civilnega letalstva bo začrtal cilje in ukrepe za doseganje izbranih ciljev. S tem bo vsem nosilcem razvoja civilnega letalstva postavil temelje za usklajeno delovanje in trajnostni razvoj civilnega letalstva v Republiki Sloveniji.

Civilno letalstvo je pojem, ki zajema komercialno letalsko dejavnost (letalske prevoznike, obratovalce letališč), letalsko proizvodnjo ter dejavnosti splošnega letalstva, ki vključujejo letenje za lastne potrebe ter športno in ljubiteljsko dejavnost. Poleg tega se je nujno treba zavedati neposrednega vpliva civilnega letalstva na velik del gospodarstva, saj po sami naravi zahteva vrsto podpornih dejavnosti, poleg tega pa je najhitrejša možnost za prevoz ljudi, blaga in pošte.

Država lahko in mora s svojimi pristojnostmi in upravnimi nalogami zagotoviti temelje za razvoj celotnega civilnega letalstva. Komercialna letalska dejavnost je kot gospodarska panoga izpostavljena tržnemu delovanju in temelji na zasebnem lastništvu. Država ima omejeno in točno opredeljeno vlogo, v okviru katere mora skrbeti za javni interes varnega, rednega in učinkovitega zračnega prometa. Na podlagi navedenega bo država na način, ki ga določa ta program, vzpostavila temelje in skupni okvir za nadaljnji razvoj civilnega letalstva v letih od 2010 do 2020.

1. SEDANJE STANJE CIVILNEGA LETALSTVA V REPUBLIKI SLOVENIJI

1.1. ORIS STANJA IN PREDVIDENI OBSEG ZRAČNEGA PROMETA V PRIHODNOSTI

Civilno letalstvo zagotavlja eno temeljnih oblik prevoza ljudi, blaga in pošte ter neposredno in posredno zagotavlja veliko delovnih mest. Kot gospodarska dejavnost temelji na hitrem tehnološkem razvoju in je zaradi narave obratovalnih stroškov ter visoke konkurence izpostavljeno zakonitostim tržnega delovanja. Že od svojih začetkov je ponujalo možnost za neprimerno hitrejši način potovanja in prevoz tovora ter pošte v primerjavi z drugimi oblikami prevoza. Z razvojem tehnologije in rastjo ponudbe se je možnost letalskega potovanja približala širši javnosti in gospodarstvu.

Stroški letalskega prevoza kljub veliki konkurenčnosti trga v zadnjih letih naraščajo. Razloge lahko iščemo predvsem v nihanju cen pogonskega goriva ter vedno višjih varnostnih in okoljevarstvenih zahtevah. Zračni promet poleg nedvomnih vplivov, kot so večja mobilnost prebivalstva, zagotavljanje delovnih mest in spodbujanje gospodarske rasti, prinaša tudi obremenitve na okolje, ki jih mora država kot regulatorni in nadzorni organ nedvomno upoštevati.

Ker ima civilno letalstvo velike razvojne možnosti in ker lahko ob primernem izkoriščanju vseh prednosti dobro vpliva tudi na razvoj celotnega prometa in posledično širšega gospodarstva, je treba določiti temeljne razvojne usmeritve. Pogoj za smotrno določitev prihodnjega razvoja je ocena sedanjega stanja in predvidenega obsega zračnega prometa v prihodnosti.

Evropska organizacija za varnost zračne plovbe EUROCONTROL redno analizira statistične podatke o letalskem prometu v Evropi. Leta 2007 so bile dolgoročne ocene še zelo dobre in so predvidevale podvojitev tedanjega zračnega prometa do leta 2030. Sedanje stanje gospodarskega in finančnega sistema v svetu in Republiki Sloveniji onemogoča pripravo zanesljive ocene predvidene rasti obsega zračnega prometa v svetu, Evropi in Republiki Sloveniji. EUROCONTROL predvideva, da se bo sedanje stanje negativne rasti obrnilo leta 2010, ko se na evropski ravni pričakuje majhna pozitivna rast obsega zračnega prometa.

Stanje, v katerem ne moremo objektivno določiti pričakovanih gibanj obsega zračnega prometa in celotnega civilnega letalstva, nas sili v razmislek o temeljih slovenskega civilnega letalstva in ciljih, ki jih želimo doseči v obdobju 2010-2020.

1.2. ANALIZA STANJA

Načine za uresničevanje zastavljenih ciljev pri razvoju civilnega letalstva je treba določiti na podlagi razvojnih temeljev civilnega letalstva, analize stanja in pričakovanega obsega zračnega prometa.

Analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti civilnega letalstva v Republiki Sloveniji kaže, da možnosti slovenskega civilnega letalstva niso izkoriščene. Prav tako se kažejo šibke točke, ki bi lahko, če ne bodo odpravljene, močno omejile možnosti za nadaljnji razvoj civilnega letalstva v Republiki Sloveniji.

Preglednica 1: Analiza SWOT civilnega letalstva v Republiki Sloveniji

+----------------------------+---------------------------------+
|PREDNOSTI                   |SLABOSTI                         |
+----------------------------+---------------------------------+
|- geostrateški položaj      |- pomanjkanje strateških         |
|Republike Slovenije         |usmeritev razvoja civilnega      |
|- visoka stopnja            |letalstva                        |
|izobraženosti in strokovne  |- deloma neprilagojena pravna    |
|usposobljenosti osebja v    |ureditev                         |
|civilnem letalstvu in drugih|- šibkost pristojnega organa za  |
|z letalstvom povezanih      |civilno letalstvo                |
|področij gospodarstva       |- neobstoj prostorskih aktov za  |
|- visoka stopnja            |območja javnih letališč          |
|prilagodljivosti relativno  |- neumeščenost javnih letališč v |
|majhnega sistema civilnega  |druge prometne sisteme           |
|letalstva                   |(pomanjkanje intermodalnosti)    |
|- proste letališke          |- nepovezanost civilnega         |
|zmogljivosti                |letalstva z drugimi              |
|- znanje in izkušnje pri    |gospodarskimi panogami           |
|načrtovanju ter izdelavi    |- pomanjkanje kritične mase      |
|zrakoplovov                 |izvajalcev dejavnosti civilnega  |
|                            |letalstva, ki bi omogočala tržne |
|                            |razmere delovanja in             |
|                            |preprečevala monopolni položaj   |
|                            |posameznih ponudnikov dejavnosti |
|                            |civilnega letalstva              |
|                            |- neizkoriščenost geostrateškega |
|                            |položaja                         |
|                            |- pomanjkanje infrastrukturnih   |
|                            |možnosti za razvoj logističnih   |
|                            |centrov in letalske industrije   |
|                            |na javnih letališčih ali v       |
|                            |njihovi bližini                  |
|                            |- neobstoj mreže heliportov za   |
|                            |nujno zdravniško pomoč           |
|                            |- neurejenost odnosov lastnikov  |
|                            |in uporabnikov infrastrukture    |
+----------------------------+---------------------------------+
|PRILOŽNOSTI                 |NEVARNOSTI                       |
+----------------------------+---------------------------------+
|- povečanje zmogljivosti    |- nezadostno zagotavljanje       |
|zračnega prostora           |varnosti v civilnem letalstvu    |
|- izkoriščanje prostih      |- nepriznavanje slovenskih       |
|letaliških zmogljivosti in  |dovoljenj, dokazil in            |
|zmogljivosti zračnega       |certifikatov s področja          |
|prostora                    |civilnega letalstva v EU         |
|- vzpostavitev logističnih  |- zmanjšanje povpraševanja po    |
|centrov na javnih letališčih|izvajanju dejavnosti zaradi      |
|ali v njihovi bližini       |selitve civilnega letalstva v    |
|- intenzivna povezava       |konkurenčnejše okolje v tujini   |
|civilnega letalstva s       |                                 |
|turizmom                    |                                 |
|- razvoj splošnega letalstva|                                 |
|(športne in ljubiteljske    |                                 |
|dejavnosti civilnega        |                                 |
|letalstva) predvsem na      |                                 |
|javnih letališčih           |                                 |
|regionalnega pomena         |                                 |
|- razvoj letalske industrije|                                 |
|- razvoj vzdrževalne        |                                 |
|dejavnosti                  |                                 |
|- razvoj gospodarskih       |                                 |
|dejavnosti, ki zahtevajo    |                                 |
|letalski prevoz             |                                 |
+----------------------------+---------------------------------+

2. TEMELJI RAZVOJA CIVILNEGA LETALSTVA

Ob upoštevanju varnosti, nemotenosti in rednosti zračnega prometa, vplivov zračnega prometa na okolje ter druga področja gospodarstva in družbe (npr. na uporabnike, socialne dejavnike, letalsko industrijo, turizem itd.) moramo jasno določiti temelje, na katerih se bo razvijalo slovensko civilno letalstvo.

Država in izvajalci dejavnosti civilnega letalstva morajo pri razvoju in delovanju slediti trem jasnim temeljem sedanjosti in prihodnosti civilnega letalstva:

1 - varnost in zmanjšanje tveganj v civilnem letalstvu,

2 - trajnostni razvoj,

3 - konkurenčnost.

2.1. VARNOST IN ZMANJŠANJE TVEGANJ V CIVILNEM LETALSTVU

Varnost v civilnem letalstvu (varnost izvajalcev in uporabnikov civilnega letalstva ter tretjih oseb) je v javnem interesu Republike Slovenije. Koncept varnosti zračnega prometa temelji na treh stebrih:

1.

predpisana pravila in postopki delovanja - sodobna pravna ureditev civilnega letalstva in razvoj predpisov na evropski in ravni držav redno tekoče sledita tehnološkemu razvoju civilnega letalstva, kar je nujni pogoj za oblikovanje primerne regulatorne podlage, ki jo potrebujemo za varno izvajanje dejavnosti, potrebne raziskave in razvoj;

2.

izobraževanje osebja v civilnem letalstvu - učinkovito, kakovostno izobraževanje in usposabljanje zagotavljata, da osebje v civilnem letalstvu s poznavanjem področja ter postopkov varno opravlja svojo dejavnost in ima potrebno znanje za razvojne naloge;

3.

sistem nadzora kakovosti - sistem nadzora, zagotavljanje kakovosti na državni ravni in predvsem na ravni izvajalcev dejavnosti civilnega letalstva, zagotavlja stalno ocenjevanje sedanjih postopkov delovanja ter tekoče odpravljanje morebitnih pomanjkljivosti v predpisih ter sistemu izobraževanja.

Varnost civilnega letalstva se zagotavlja s pravnimi, tehnološkimi, socialnimi in drugimi način na mednarodni in nacionalni ravni. Civilno letalstvo je mednarodna dejavnost in se lahko kot tako ureja le z mednarodnim sodelovanjem in določanjem skupnih standardov. Republika Slovenija je kot članica mednarodne skupnosti zavezana k sodelovanju pri oblikovanju in posledičnem upoštevanju standardov in priporočil Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), Evropske konference civilnega letalstva (ECAC) in Evropske organizacije za varnost zračne plovbe (EUROCONTROL). Posebno pozornost bo treba nameniti sodelovanju v strokovnih in političnih telesih Evropske skupnosti, ki oblikujejo letalske predpise, predvsem pa stalnemu in strokovnemu spremljanju ugotovitev Evropske agencije za letalsko varnost (EASA). Navedena agencija ima pomembno vlogo, saj kot najvišji letalski strokovni nadzorni organ v Skupnosti stalno nadzira raven zagotavljanja letalske varnosti pri posameznih organih, pristojnih v posameznih državah za zagotavljanje letalske varnosti.

2.2. TRAJNOSTNI RAZVOJ

Razvoj civilnega letalstva v Republiki Sloveniji mora temeljiti na upoštevanju okoljskih standardov ter zagotavljanju uravnoteženosti pozitivnih in negativnih posledic civilnega letalstva na širše družbeno okolje. Ta cilj bomo lahko zagotovili izključno z upoštevanjem teh treh parametrov:

-

dober vpliv na širše družbeno okolje - mobilnost prebivalstva, delovna mesta kot neposredna in posredna posledica dejavnosti civilnega letalstva;

-

ekonomski učinek - rast komercialne letalske dejavnosti;

-

vpliv na okolje - upoštevanje vpliva hrupa in izpustov v lokalno okolje ter upoštevanje celostnih toplogrednih učinkov.

2.3. KONKURENČNOST

Slovenija ima dolgo tradicijo civilnega letalstva. Inovativnost Edvarda Rusjana, ki je leta 1909 prvič poletel z letalom lastne izdelave, je treba nadaljevati in spodbujati. Slovenska letalska industrija je svetovno priznana in igra pomembno vlogo v evropskem prostoru. Za nadaljnjo rast in razvoj slovenske letalske industrije bodo potrebne ustrezne razmere, pri čemer bo svojo vlogo odigrala tudi država. Vzpostavitev ustrezne zakonodaje ter primernega pristojnega organa bo industriji omogočala čim hitrejše prilagajanje zahtevam trga in konkurence ter temu primerno hitro reševanje postopkov certifikacije. Prav tako bo država sprožila postopke za pripravo državnih prostorskih izvedbenih aktov, ki so nujni za gradnjo ustrezne infrastrukture na območjih sedanjih letališč. Z vsem navedenim bo komercialni letalski dejavnosti dan okvir nadaljnjega razvoja, ki ga potrebuje za izvedbo razvojnih pobud in nadaljnjih vlaganj.

3. CILJI RAZVOJA CIVILNEGA LETALSTVA

Obstoj civilnega letalstva temelji na varnosti in učinkovitosti ter upoštevanju odnosa do okolja in oseb, ki so neposredno soočene z negativnimi vplivi civilnega letalstva. Razvoj tehnologije in vedno večje potrebe po mobilnosti prebivalstva zahtevajo in spodbujajo rast obsega civilnega letalstva.

V prihodnosti bo treba zagotoviti razvoj, ki bo omogočil zadovoljevanje vedno večjih potreb in zahtev prebivalstva po varni mobilnosti ter upoštevanju okoljevarstvenih zahtev in pravic subjektov, ki so izpostavljeni negativnim vplivom letalskega prometa. To bo mogoče le z vzporednim razvojem strokovnega znanja in rešitev na področjih, ki spodbujajo razvoj civilnega letalstva v Republiki Sloveniji, in sicer:

1.

zagotoviti je treba stalen razvoj predpisov, ki bodo omogočali varno in učinkovito implementacijo tehničnih inovacij in izboljšanih operativnih postopkov;

2.

zagotoviti je treba stalen, strokoven in učinkovit nadzor nad izvajanjem vseh dejavnosti civilnega letalstva ter implementirati sistem upravljanja varnosti (angl. Safety Management System) in s tem okrepiti preventivno delovanje pri zagotavljanju varnosti civilnega letalstva;

3.

potreben je stalen razvoj sistema vodenja in kontrole zračnega prometa, ki bo omogočil varno in učinkovito nadziranje predvidenega obsega zračnega prometa;

4.

treba je določiti dolgoročne cilje razvoja osrednjih javnih letališč zaradi zagotavljanja njihove mednarodne konkurenčnosti ter javnih letališč za notranji promet, ki zagotavljajo razvoj športne in ljubiteljske dejavnosti civilnega letalstva in turizma;

5.

treba je zagotoviti možnosti, ki bodo slovenskim letalskim prevoznikom omogočali konkurenčno izvajanje varnega, učinkovitega in rednega javnega zračnega prevoza ter s tem zagotoviti učinkovito mobilnost prebivalstva;

6.

treba je izkoristiti prednosti geostrateškega položaja Slovenije in javna letališča intenzivno vključiti v sedanje in prihodnje prometne tokove ter z ustreznim vlaganjem v prometno infrastrukturo zagotoviti intermodalnost državne prometne mreže;

7.

treba je okrepiti povezovanje letalske industrije in raziskovalno-izobraževalnih ustanov, kar bo na podlagi namenskih raziskav in razvoja omogočilo hitro in učinkovito vključevanje visoko strokovno izobraženih ter uvajanje novih tehnologij in postopkov v letalsko industrijo;

8.

treba je spodbujati povezovanje širšega gospodarskega okolja in predvsem turizma s civilnim letalstvom, v katerem lahko sinergijski učinki pozitivno vplivajo na gospodarski razvoj ter hkrati zagotovijo obstoj in rast regionalne letalske dejavnosti.

4. UKREPI ZA URESNIČEVANJE ZASTAVLJENIH CILJEV

4.1. STALEN RAZVOJ PREDPISOV IN USTREZNO ZAGOTAVLJANJE UČINKOVITEGA IN STROKOVNEGA NADZORA

Iz opisanega stanja v civilnem letalstvu jasno izhaja, da bo vloga države pri določanju smeri in kakovosti prihodnjega razvoja civilnega letalstva ključnega pomena. Republika Slovenija mora zagotoviti zahtevano raven varnosti civilnega letalstva ter kakovosten in učinkovit servis, ki bo omogočal hitro odzivanje na spremembe na trgu ter s tem povezano konkurenčnost na evropskem in svetovnem trgu.

Republika Slovenija je kot članica Evropske unije pod stalnim nadzorom strokovnih teles Unije, ki ugotavljajo in ocenjujejo kakovost nadzora držav članic v civilnem letalstvu. Ugotovitve nadzorov o varnosti in varovanju v civilnem letalstvu so pokazale, da ima sedanja organizacijska struktura v civilnem letalstvu v Republiki Sloveniji nekaj pomanjkljivosti. Kot rdeča nit se pojavlja težava zagotavljanja zadostnega števila ustrezno usposobljenih strokovnjakov glede na obseg dodeljenih nalog (število letal, osebja, letališč in drugo). Stalna rast obsega civilnega letalstva v preteklih letih je ob sočasnem pomanjkanju strokovnjakov v državnih nadzornih in certifikacijskih ustanovah povzročila stanje, v katerem država težko zagotavlja zahtevano varnost zračnega prometa, kot jo zahteva javni interes, in kot jo izrecno določajo evropski predpisi s področja letalstva. Javni interes zagotavljanja varnosti rednosti in nemotenosti zračnega prometa od države zahteva, da ustrezno zagotovi učinkovit in strokoven nadzor nad izvajanjem dejavnosti civilnega letalstva. Domače in tuje izkušnje kažejo jasno in neposredno povezavo med ustreznim strokovnim nadzorom nad izvajanjem dejavnosti civilnega letalstva in varnostjo v civilnem letalstvu. Država mora v skladu z mednarodnimi standardi in evropsko zakonodajo zagotoviti, da nadzor opravljajo primerno strokovno usposobljene, izkušene ter motivirane pooblaščene osebe. Republika Slovenija je sposobna zagotoviti z evropskimi predpisi zahtevano raven varnosti v civilnem letalstvu izključno z ustreznim zagotavljanjem učinkovitega in strokovnega nadzora.

V civilnem letalstvu se prepletata dva temeljna interesa:

-

javni interes, ki vključuje:

-

potrebo po zagotavljanju varnosti v civilnem letalstvu,

-

potrebo po omogočanju konkurenčnega izvajanja javnega zračnega prometa,

-

potrebo po varovanju okolja in

-

interes izvajalcev dejavnosti v civilnem letalstvu.

Država mora s svojo regulatorne in nadzorno nalogo zagotavljati varen in trajnosten razvoj civilnega letalstva, ki bo spodbujal rast ponudbe in povpraševanja po javnem letalskem prevozu. Pri tem je treba upoštevati tudi učinke razvoja in rasti civilnega letalstva na celotno gospodarstvo.

Ob upoštevanju, da so izvajalci dejavnosti civilnega letalstva v zasebnem lastništvu, in ob upoštevanju evropskih pravil o omejitvah državnih pomoči, bo osnovno financiranje razvoja dejavnosti civilnega letalstva izviralo iz zasebnega sektorja, ki pa v zameno potrebuje jasen in čvrst pravni in razvojni okvir.

Država bo zagotovila pravne možnosti za rast dejavnosti civilnega letalstva z razvojem ustreznih prostorskih aktov, ki bodo določili okvire za rast in prostorsko širitev dejavnosti civilnega letalstva in drugih področij gospodarstva, predvsem na območjih letališč.

Prav tako bo država zagotovila učinkovito in strokovno izvajanje nadzornih ter regulatornih nalog, predvsem pa:

-

spremljanje stanja v civilnem letalstvu in posledično stalen razvoj predpisov, ki bodo omogočali varno in učinkovito implementacijo tehničnih inovacij in izboljšanih operativnih postopkov;

-

delovanje na ravni mednarodnih letalskih organizacij, ki bo predvsem na ravni Evropske unije zagovarjalo razvoj varnosti in interesov civilnega letalstva v Republiki Sloveniji;

-

certificiranje izvajalcev dejavnosti civilnega letalstva ter izvajanje stalnega nadzora nad civilnim letalstvom zaradi ugotavljanja skladnosti z zahtevami predpisov in ustreznih mednarodnih standardov.

Posebno pozornost bo potrebno nameniti financiranju učinkovitega in strokovnega nadzora. V skladu s prepletanjem javnega interesa zagotavljanja varnosti in interesa izvajalcev dejavnosti civilnega letalstva morajo biti stroški zagotavljanja učinkovitega in strokovnega nadzora nad letalsko dejavnostjo porazdeljeni med davkoplačevalci na eni strani ter izvajalci dejavnosti civilnega letalstva na drugi strani. Izključno javno financiranje nadzora nad izvajalci dejavnosti civilnega letalstva je neprimerno, ker davkoplačevalci krijejo popoln strošek upravnega servisiranja visoko strokovne komercialne dejavnosti. Prav tako je sporno popolno financiranje strokovnega nadzora civilnega letalstva izvajalcev dejavnosti civilnega letalstva, ker gre za zagotavljanje javnega interesa varnosti civilnega letalstva. Na podlagi navedenega bo država uredila sistem deljenega financiranja stalnega nadzora nad civilnim letalstvom med davkoplačevalce na eni strani ter izvajalce dejavnosti civilnega letalstva na drugi strani z uvedbo pristojbin za nadzorne in certifikacijske naloge v civilnem letalstvu. S tem bo zagotovljen dodaten vir financiranja za zagotavljanje učinkovitega in strokovnega nadzora nad izvajalci dejavnosti civilnega letalstva.

Ustrezno zagotavljanje učinkovitega in strokovnega nadzora, kot ga zahtevajo evropski predpisi, bo imelo dva bistvena ugodna učinka:

Resolucija o Nacionalnem programu razvoja civilnega letalstva Republike Slovenije do leta 2020 (ReNPRCL)

Časovnica