91. Navodilo za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino
Na podlagi tretjega odstavka 39. člena zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 23/99 in 35/01), 12. točke sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (Uradni list RS, št. 50/99, 74/99 in 85/99) in 23. člena zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) izdaja guverner Banke Slovenije
N A V O D I L O
za izvajanje sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino
1.
S tem navodilom Banka Slovenije predpisuje način opravljanja plačilnega prometa iz 1. točke sklepa o pogojih in načinu opravljanja plačilnega prometa s tujino (v nadaljevanju: sklep).
2.
Sprejemanje plačil in plačevanje v plačilnem prometu s tujino se opravlja z običajnimi instrumenti mednarodnega plačilnega prometa.
Prilivna banka je banka, ki je prejela sredstva na svoj račun v tujini ali gotovino ter banka, ki vodi račun nerezidenta, v breme katerega je izvršeno plačilo.
Izplačilna banka je banka, ki bo odobrila račun ali izplačala priliv upravičencu plačila.
3.
Pooblaščene banke (v nadaljevanju banke) so dolžne v posebnem kontrolniku evidentirati čas prejema vseh plačilnih nalogov za plačilo v tujino in iz tujine ter potrdila o kritju, razen, če so jih prejele po tehnologiji SWIFT.
4.
Banke vodijo vse devizne račune v tujih valutah in v tolarski protivrednosti, preračunano po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnih na dan, ki je določen s Slovenskimi računovodskimi standardi.
B) PLAČILNI PROMET V TUJI VALUTI
PLAČILA Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV
5.
Banka je dolžna upravičencu plačila, katerega račun je odobrila v skladu s sklepom, poslati izpis računa, po potrebi pa tudi dokument (npr. plačilni nalog), potreben upravičencu plačila za identifikacijo plačila in za določitev šifre osnove plačila za statistiko Banke Slovenije.
8.
Plačilo iz tujine z inkasom dokumentov se obdela in knjiži po enakem postopku kot plačilo iz tujine z nakazilom.
6.
Kadar račun upravičenca ni naveden, banka obvesti o prejetem plačilu upravičenca plačila s plačilnim nalogom.
7.
Kadar je prilivna banka tudi izplačilna banka knjiži:
-
v breme računa 3100, 3000, 701, 708
-
v dobro prehodnega deviznega računa ali računa upravičenca plačila.
V primeru, da prilivna banka ni tudi izplačilna banka, mora prilivna banka najkasneje naslednji delovni dan po prejemu kritja obvestiti izplačilno banko o prejetem prilivu in prenesti sredstva na izplačilno banko.
Prilivna banka knjiži:
-
v breme računa 3100, 3000, 701, 708
-
v dobro računa 7000 ali 311.
Izplačilna banka knjiži:
-
v breme računa 311 ali 7000
-
v dobro prehodnega deviznega računa ali v dobro računa upravičenca plačila.
Banki si lahko v predpisanih rokih zagotovita kritje tudi na računu 3100.
Kadar izplačilna banka ni hkrati tudi prilivna banka, mora zagotoviti statistiko za Banko Slovenije izplačilna banka.
9.
Banka obdela plačilo iz tujine, ki se opravi z akreditivom, v skladu s 5. in 6. točko tega navodila. Upravičenec plačila banki hkrati z akreditivnimi dokumenti predloži podatke za statistiko Banke Slovenije.
Če se plačilo izjemoma opravi s pokritim akreditivom, prejeto kritje za odprti akreditiv banka knjiži v dobro računa 704 s plačilnim nalogom, instrument plačila 3, šifra osnove 514; plačilo po akreditivu pa v breme računa 704 in v dobro prehodnega deviznega računa ali v dobro računa upravičenca plačila. Banka obdela plačilo na način v skladu s iz 5. in 6. točke tega navodila.
10.
Potrjen loro akreditiv knjiži banka zunajbilančno.
11.
Plačilo iz tujine s čekom, plačljivim po prezentaciji, obdela banka na način iz 5. in 6. točke tega navodila in knjiži:
-
v dobro prehodnega deviznega računa ali računa upravičenca plačila.
Hkrati s čekom mora upravičenec plačila banki predložiti tudi podatke za statistiko Banke Slovenije.
Odkupljeni ček banka pošlje v tujino zaradi unovčenja in s splošnim deviznim nalogom (šifra osnove 115) knjiži to spremembo:
-
v dobro računa 3020.
Opravljeno plačilo iz tujine za ček banka obdela s plačilnim nalogom (šifra osnove 515) in knjiži:
12.
Čeke, ki jih banka po prezentaciji ni odkupila, pošlje tuji banki v inkaso. Banka po prejemu plačila inkasa čeka obdela priliv na način iz 5. in 6. točke tega navodila s tem da banka, kolikor z upravičencem plačila nima dogovora o regresu plačila v primeru storna priliva, šele, ko to postane dokončno.
13.
Za plačilo v tujino predloži nalogodajalec banki plačilni nalog, ki je predpisan s tem navodilom in je njegov sestavni del. :
Nalogodajalec ni dolžan predložiti dokumenta iz 8. točke sklepa, iz katerega je razvidna osnova plačila, kadar znesek plačilnega naloga ne presega 500.000 SIT. V primeru, ko je nalogodajalec fizična oseba, kot dokument iz 8. točke sklepa zadostuje izjava.
Nalogu za plačilo v tujino iz naslova kapitalskih poslov je nalogodajalec – rezident dolžan ne glede na znesek plačila in 9. točko sklepa predložiti na vpogled naslednjo dokumentacijo: * kreditni posel:
a)
pri vračilu kredita nerezidentu - s strani Banke Slovenije potrjen obrazec N-2, N-2-P;
b)
pri odobritvi kredita nerezidentu - s strani Banke Slovenije potrjen obrazec O-1, O-1-P ali podpisano kreditno pogodbo;
* plačilo iz naslova pravic industrijske lastnine: pogodbo, iz katere morata jasno izhajati višina in datum zapadlosti obveznosti;
* plačilo v tujino iz naslova pravice do deleža pri dobičku:
a)
delež pri dobičku delniške družbe (za izplačila dividend oziroma vmesnih dividend delničarjem - nerezidentom):
-
dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom;
-
potrditev pristojnega organa o razdelitvi dobička med delničarje v notarskem zapisu;
-
dokazilo o članstvu v delniški družbi;
b)
delež pri dobičku v družbah, ki niso delniške družbe:
-
dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom;
-
družbeno pogodbo;
* plačilo v tujino iz naslova prenosa deleža v domačem podjetju, ki ni delniška družba:
-
pogodbo o odsvojitvi deleža v obliki notarskega zapisa ali pravnomočen sklep o dedovanju ali izpis iz sodnega registra o zmanjšanju kapitala;
-
dokazilo o poravnanih davčnih obveznostih v državi v skladu z zakonom.
PLAČILO Z NAKAZILOM IN INKASOM DOKUMENTOV
14.
Banka knjiži opravljeno plačilo v tujino:
-
v breme računa nalogodajalca ali prehodnega deviznega računa
-
v dobro računa 3100, 3000, 701 ali 708
Če nalogodajalec – rezident fizična oseba ali nerezident zagotovi kritje za plačilo v tujino z vplačilom tuje gotovine, banka vodi tako kritje do izvršitve plačila v tujino na prehodnem računu v tuji valuti. Za statistiko računa 3000 banka prikaže podatke zbirno pod šifro 797 ali 898.
15.
Banka se lahko s komitentom dogovori za plačilo kritja tudi po sprejemu naloga, vendar najkasneje na dan plačila po akreditivu.
19.
V primeru, da rezident odpre akreditiv pri domači banki v korist nerezidenta in ga le-ta prenese v korist rezidenta, banka knjiži po prenesenem delu akreditiva na računu 7041 - prenosni akreditivi v korist rezidentov.
Banka knjiži odprtje akreditiva zunajbilančno.
17.
Če banka za odprti akreditiv zagotovi kritje v tujini, banka kritje knjiži s plačilnim nalogom, instrument plačila 3 in knjiži:
-
v breme računa nalogodajalca
-
v dobro računa 3100 (ustrezna šifra osnove).
Izvršeno plačilo z akreditivom pa knjiži s splošnim deviznim nalogom:
Kolikor akreditiv ni črpan, banka stornira nečrpani del s plačilnim nalogom, instrument plačila 3, šifra osnove odliva, in knjiži:
-
storno v breme računa 3150.
-
storno v dobro računa 3100
18.
Kadar banka plača v tujino po prenosnem akreditivu v korist nerezidenta, banka najprej knjiži plačilo iz tujine: