Nalaganje dokumenta...
Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 128-5365/2004, stran 15340 DATUM OBJAVE: 30.11.2004
VELJAVNOST: od 1.12.2004 do 1.4.2011 / UPORABA: od 1.12.2004 do 1.4.2011
RS 128-5365/2004
Verzija
4 / 4
Čistopis se uporablja od 2.4.2011 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 20.2.2026: NEAKTUALEN.
5365. Splošno navodilo o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja
Na podlagi sedmega odstavka 161.a člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 43/04) in prvega odstavka 64. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03) generalni državni tožilec – začasni vodja Vrhovnega državnega tožilstva Republike Slovenije izdajam
S P L O Š N O N A V O D I L O
o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja
o pogojih in okoliščinah za odstopanje ovadb v postopek poravnavanja
1. člen
Z namenom, da se odpravi kriminogena situacija, ki utegne povzročiti nove konflikte med storilcem in oškodovancem ter se med njima doseže poravnava, kadar izrek sankcije ni nujen, odstopajo državni tožilci na podlagi prvega odstavka 161.a člena in prvega odstavka 443.a člena zakona o kazenskem postopku v poravnavo kot primerne praviloma ovadbe ali obtožne predloge za kazniva dejanja, ki so navedena v naslednjih alineah:
-
15. poglavje KZ: 133/1, 2, 3; 134/1,3; 135/4 in 137;
-
16. poglavje KZ: 142; 143; 145; 146; 147/1; 148; 149; 150/1, 2, 3, 4; 152/1, 2; 154/1; 158/1, 2; 160;
-
21. poglavje KZ: 200; 203 (to kaznivo dejanje je primerno praviloma za odloženi pregon);
-
22. poglavje KZ: vsa kazniva dejanja razen členov 208 in 210;
-
23. poglavje KZ: vsa kazniva dejanja ob zakonskih pogojih razen člena 222;
-
24. poglavje KZ: 245/3; 246;
-
25. poglavje KZ: 256/1 (ponarejanje avtobusnih in železniških vozovnic.
1.a člen
Za postopek poravnavanja so ob upoštevanju splošnih pogojev in okoliščin primerne kazenske ovadbe zaradi kaznivih dejanj iz drugega odstavka 161.a člena Zakona o kazenskem postopku
-
kjer je huda ali posebno huda telesna poškodba posledica dalj časa trajajočih sporov ali konfliktnega razmerja med osumljencem in oškodovancem ali če je oškodovanec s svojim ravnanjem kakorkoli prispeval k nasilnemu reševanju spora;
-
kjer je mogoče s sporazumom odpraviti škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem in če ne gre za poškodbo, ki bi terjala rento ali izjemno visoko odškodnino;
-
če osumljenec in oškodovanec sama predlagata, da bi se poravnala;
-
kazenske ovadbe zoper mladoletnike, če gre za oškodovance, ki živijo v mladoletnikovi bližini ali so z njim povezani v šoli ali na delovnem mestu in bi bil sporazum za bodočo ureditev odnosov primernejši kot kazenska sankcija.
2. člen
Za odstop v postopek poravnavanja načeloma niso primerne ovadbe ali obtožni predlogi s kaznivimi dejanji, kjer je:
-
oškodovana država, uradna oseba ali kjer oškodovanca ni mogoče prepoznati oziroma definirati;
-
kjer je en storilec in več oškodovancev;
-
kjer je varovani objekt splošna dobrina npr. gospodarstvo, pravni promet, varnost javnega prometa (v teh primerih je primernejša uporaba odloženega pregona).
3. člen
(1)
Pri odločitvi o odstopu ovadbe ali obtožnega predloga v poravnavanje morajo državni tožilci v vsakem primeru posebej presoditi, ali javni interes in interes v kazensko zadevo vpletenih strank (osumljenca in oškodovanca) dopuščajo odstop.
(2)
Razlogi javnega interesa so lahko:
-
teža in način storitve dejanja, posledice (majhna škoda, možnost sporazumne odprave škode), časovni odmik dejanja, stopnja krivde, priznanje, obžalovanje, povratništvo, socialne razmere;
-
če gre za kaznivo dejanje, kjer se predvideva izrek pogojne obsodbe;
-
če gre za kaznivo dejanje, kjer se ne predvideva izrek stranske kazni ali varnostnega ukrepa;
-
če je kaznivo dejanje posledica nekega nesporazuma ali napačne presoje osumljenca;