5597. Pravilnik o izvajanju javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja
Na podlagi četrtega odstavka 12. člena, prvega in tretjega odstavka 29. člena, četrtega odstavka 31. člena in drugega odstavka 33. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o izvajanju javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja
Ta pravilnik podrobneje določa programe strokovnega izobraževanja za odgovorne osebe (v nadaljnjem besedilu: varnostne menedžerje), varnostnike, varnostne tehnike, pooblaščene inženirje varnostnih sistemov in operaterje v varnostno nadzornem centru (v nadaljnjem besedilu: operater VNC), določene v zakonu, ki ureja zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zakon), način izvajanja programov strokovnega izobraževanja, kadrovske in materialne pogoje za izvajanje programov strokovnega izobraževanja ter poročanje in nadzor nad izvajanjem javnih pooblastil na področju zasebnega varovanja.
2. člen
(namen strokovnega izobraževanja)
(1)
Strokovno izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: izobraževanje) po tem pravilniku pomeni strokovno usposabljanje in seznanitev varnostnih menedžerjev, varnostnikov, varnostnih tehnikov, pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov in operaterjev VNC s pravnimi predpisi, standardi in tehnikami na področju zasebnega varovanja.
(2)
Z izobraževanjem se osebe iz prejšnjega odstavka usposobijo in pripravijo na preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, določenih z zakonom.
(1)
Za izvajanje tega pravilnika je odgovorna oseba, ki je na podlagi statuta Zbornice Republike Slovenije za zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zbornica) odgovorna za izvajanje javnih pooblastil, določenih z zakonom.
(2)
Strokovni delavci in drugi zaposleni v zbornici so odgovorni za izvajanje tega pravilnika v okviru pooblastil, določenih s statutom ali drugim aktom zbornice ali na podlagi posebnih pooblastil.
4. člen
(obveznost izobraževanja)
(1)
Osebe iz 19. do 23. člena zakona brez udeležbe na izobraževanju ne morejo pristopiti k ugotavljanju in potrjevanju posamezne nacionalne poklicne kvalifikacije.
(2)
Za osebe, ki so pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo "policist" skladno s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, se šteje, da so opravile program izobraževanja za varnostnike čuvaje in varnostnike iz 9. člena tega pravilnika.
(3)
Za osebe, ki so pridobile nacionalno poklicno kvalifikacijo "višji policist" skladno s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije, se šteje, da so opravile program specialističnega izobraževanja za izvajanje notranjega nadzora iz 13. člena tega pravilnika.
(4)
Za diplomante Fakultete za policijsko-varnostne vede se šteje, da so opravili program izobraževanja za varnostne menedžerje iz 8. člena tega pravilnika.
5. člen
(programi izobraževanja)
(1)
Programi izobraževanja varnostnih menedžerjev, varnostnikov, varnostnih tehnikov, pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov in operaterjev VNC (v nadaljnjem besedilu: program izobraževanja) obsegajo oblike, vsebine in obseg izobraževanja v skladu z določbami od 7. do 16. člena tega pravilnika, izvajalce posameznih oblik izobraževanja ter predviden potek in kraj izobraževanja.
(2)
Programi izobraževanja se objavijo na spletnih straneh zbornice. Zbornica posreduje programe izobraževanja vsem imetnikom licence za opravljanje dejavnosti zasebnega varovanja.
6. člen
(izvajanje izobraževanja)
Izobraževanje načrtuje in izvaja skladno z zakonom zbornica, ki:
-
v sodelovanju z ministrstvom predlaga izvajalce programov izobraževanja, ki izpolnjujejo pogoje iz 23. člena tega pravilnika;
-
zagotovi ustrezne tehnične in učne pripomočke za izvedbo izobraževanja;
-
zagotovi ustrezne prostore in opremo za izobraževanje.
7. člen
(vrste izobraževanja)
(1)
Izobraževanje varnostnih menedžerjev, varnostnikov čuvajev, varnostnih tehnikov, pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov in operaterjev VNC poteka v obliki osnovnih izobraževanj.
(2)
Izobraževanje varnostnikov, varnostnikov telesnih stražarjev in varnostnikov nadzornikov poteka v obliki osnovnih in specialističnih izobraževanj.
(3)
Varnostniki smejo opravljati specialistično izobraževanje iz 13. do 16. člena tega pravilnika potem, ko so uspešno končali osnovni program iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika.
8. člen
(izobraževanje varnostnih menedžerjev)
(1)
Vsebina osnovnega izobraževanja za varnostne menedžerje obsega poznavanje naslednjih vsebin:
-
organizacija Zbornice RS za zasebno varovanje;
-
varnostni sistem in zasebno varovanje;
-
metodika dela zasebnega varnostnika;
-
pooblastila in etika zasebnega varovanja;
-
izbrane vsebine iz Kazenskega zakonika;
-
izbrane vsebine iz Zakona o kazenskem postopku;
-
človekove pravice in temeljne svoboščine.
(2)
Program izobraževanja za varnostne menedžerje je sestavljen iz teoretičnega usposabljanja in obsega najmanj 60 pedagoških ur.
9. člen
(izobraževanje varnostnikov)
(1)
Vsebina osnovnega izobraževanja za varnostnike čuvaje, varnostnike, varnostnike nadzornike in telesne stražarje obsega poznavanje naslednjih vsebin:
-
uvod v zasebno varovanje;
-
metodika dela varnostnikov;
-
ukrepi in dolžnosti varnostnikov;
-
osnove kazenskega prava za varnostnike;
-
osnove požarnega varstva za varnostnike;
-
osnove varstva pri delu za varnostnike;
-
poslovna komunikacija in etika zasebnega varovanja;
-
osnove sistemov tehničnega varovanja;
-
človekove pravice in temeljne svoboščine.
(2)
Program izobraževanja za varnostnike čuvaje obsega najmanj 24 pedagoških ur, za varnostnike, varnostnike nadzornike in varnostnike telesne stražarje pa najmanj 40 pedagoških ur.
(3)
Program izobraževanja za varnostnike je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja ter iz praktičnega urjenja veščin (postopek za izvajanje ukrepov in samoobramba).
(4)
Varnostniki, ki pri imetniku licence opravljajo notranji nadzor nad delovnim procesom, varovanje oseb, intervencijo ali varovanje javnih zbiranj, morajo poleg programa osnovnega izobraževanja opraviti tudi program specialističnega izobraževanja, v skladu z določbami od 13. do 16. člena tega pravilnika.
10. člen
(izobraževanje varnostnih tehnikov)
(1)
Vsebina osnovnega izobraževanja za varnostne tehnike obsega poznavanje naslednjih vsebin:
-
uvod v zasebno varovanje;
-
osnove kazenskega prava;
-
človekove pravice in temeljne svoboščine;
-
poslovna komunikacija in etika;
(2)
Program izobraževanja za varnostne tehnike je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja in obsega najmanj 40 pedagoških ur.
11. člen
(izobraževanje pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov)
(1)
Izobraževanje pooblaščenih inženirjev varnostnih sistemov obsega poleg osnovnega izobraževanja iz prvega odstavka 10. člena še poznavanje naslednjih vsebin:
-
tehnični predpisi in veljavni standardi na področju varovanja;
-
način in metode ocenjevanja ogroženosti in tveganj;
(2)
Program izobraževanja za pooblaščene inženirje varnostnih sistemov je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja in se izvaja v obsegu najmanj 100 pedagoških ur.
12. člen
(izobraževanje operaterjev VNC)
(1)
Vsebina osnovnega izobraževanja za operaterja VNC obsega poznavanje naslednjih vsebin:
-
uvod v zasebno varovanje;
-
tehnični predpisi in veljavni standardi na področju varovanja;
-
tehnologija varnostno nadzornega centra;
-
vrste komunikacij, ukrepanja in poročanja;
-
osnove sistemov tehničnega varovanja;
-
osnove telekomunikacij.
(2)
Program izobraževanja operaterjev VNC je sestavljen iz teoretičnega in praktičnega usposabljanja za operaterje VNC.
(3)
Program izobraževanja operaterjev VNC obsega najmanj 56 pedagoških ur, od tega najmanj 40 ur teoretičnega in najmanj 16 ur praktičnega usposabljanja.
13. člen
(specialistično izobraževanje za izvajanje notranjega nadzora)
(1)
Specialističnega izobraževanja za izvajanje notranjega nadzora se morajo udeležiti varnostniki, ki pri imetniku licence opravljajo interni nadzor nad potekom delovnega procesa oziroma zakonitostjo in strokovnostjo varovanja.