22. Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Helensko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BGRIDO)
Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
O RAZGLASITVI ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN HELENSKO REPUBLIKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BGRIDO)
Razglašam Zakon o ratifikaciji Konvencije med Republiko Slovenijo in Helensko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (BGRIDO), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 28. februarja 2002.
Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan l. r.
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN HELENSKO REPUBLIKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA (BGRIDO)
Ratificira se Konvencija med Republiko Slovenijo in Helensko republiko o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, podpisana v Atenah 5. junija 2001.
Konvencija se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi: *
K O N V E N C I J A MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN HELENSKO REPUBLIKO O IZOGIBANJU DVOJNEGA OBDAVČEVANJA V ZVEZI Z DAVKI OD DOHODKA IN PREMOŽENJA
sta se v želji, da bi sklenili konvencijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja,
I. POGLAVJE PODROČJE UPORABE KONVENCIJE
1. člen
OSEBE, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
Ta konvencija se uporablja za osebe, ki so rezidenti ene ali obeh držav pogodbenic.
2. člen
DAVKI, ZA KATERE SE UPORABLJA KONVENCIJA
1. Ta konvencija se uporablja za davke od dohodka in premoženja, ki se uvedejo v imenu pogodbenice ali njenih političnih enot ali lokalnih oblasti, ne glede na način njihove uvedbe.
2. Za davke od dohodka in premoženja se štejejo vsi davki, uvedeni na celoten dohodek, celotno premoženje ali na sestavine dohodka ali premoženja, vključno z davki od dobička iz odtujitve premičnin ali nepremičnin ter davki na zvišanje vrednosti kapitala.
3. Obstoječi davki, za katere se uporablja konvencija, so zlasti:
i)
davek od dohodka in premoženja fizičnih oseb;
ii)
davek od dohodka in premoženja pravnih oseb
(v nadaljevanju “grški davek“);
b)
v Republiki Sloveniji:
i)
davek od dobička pravnih oseb;
ii)
davek od dohodka posameznikov, vključno z mezdami in plačami, dohodkom iz kmetijskih dejavnosti, dohodkom iz poslovanja, kapitalskimi dobički in dohodkom iz nepremičnin in premičnin;
(v nadaljevanju “slovenski davek“).
Ta konvencija se uporablja tudi za kakršne koli enake ali vsebinsko podobne davke, ki se uvedejo po datumu podpisa konvencije dodatno k obstoječim davkom ali namesto njih. Pristojna organa držav pogodbenic drug drugega uradno obvestita o vseh bistvenih spremembah njunih davčnih zakonodaj.
II. POGLAVJE OPREDELITEV IZRAZOV
3. člen
SPLOŠNA OPREDELITEV IZRAZOV
1. Za namene te konvencije, razen če sobesedilo zahteva drugače:
a)
izraza “država pogodbenica“ in “druga država pogodbenica“ pomenita Helensko republiko ali Republiko Slovenijo, kot zahteva sobesedilo;
b)
izraz “Helenska republika“ pomeni ozemlje Helenske republike ter del morja, morskega dna in njegovega podzemlja pod Sredozemskim morjem, nad katerimi ima Helenska republika v skladu z mednarodnim pravom suverene pravice do iskanja, izkoriščanja ali pridobivanja naravnih virov teh območij;
c)
izraz “Slovenija“ pomeni Republiko Slovenijo, in ko se uporablja v zemljepisnem smislu, ozemlje Slovenije, vključno z morskim območjem, morskim dnom in podzemljem ob teritorialnem morju, če lahko Slovenija nad takim morskim območjem, morskim dnom in podzemljem izvaja svoje suverene pravice in jurisdikcijo v skladu s svojo notranjo zakonodajo in mednarodnim pravom;
d)
izraz “oseba“ vključuje posameznika, družbo in katero koli drugo telo, ki združuje več oseb;
e)
izraz “ družba“ pomeni katero koli korporacijo ali kateri koli subjekt, ki se za davčne namene obravnava kot korporacija;
f)
izraza “podjetje države pogodbenice“ in “podjetje druge države pogodbenice“ pomenita podjetje, ki ga upravlja rezident države pogodbenice, in podjetje, ki ga upravlja rezident druge države pogodbenice;
g)
izraz “državljan“ pomeni:
i)
katerega koli posameznika, ki ima državljanstvo države pogodbenice;
ii)
katero koli pravno osebo, osebno družbo ali združenje, katerih status izhaja iz veljavne zakonodaje v državi pogodbenici;
h)
izraz “mednarodni promet“ pomeni kakršen koli prevoz z ladjo ali letalom, razen če ladja ali letalo opravlja prevoze samo med kraji v drugi državi pogodbenici;
i)
izraz “pristojni organ“ pomeni:
i)
v Helenski republiki ministra za finance ali njegovega pooblaščenega predstavnika;
ii)
v Republiki Sloveniji Ministrstvo za finance Republike Slovenije ali pooblaščenega predstavnika tega ministrstva.
2. Ko država pogodbenica uporablja konvencijo, ima kateri koli izraz, ki v njej ni opredeljen, razen če sobesedilo zahteva drugače, pomen, ki ga ima takrat po pravu te države za namene davkov, za katere se konvencija uporablja, pri čemer kateri koli pomen po veljavni davčni zakonodaji te države prevlada nad pomenom izraza po drugi zakonodaji te države.
1. Za namene te konvencije izraz “rezident države pogodbenice” pomeni katero koli osebo, ki je po zakonodaji te države dolžna plačevati davke zaradi svojega stalnega prebivališča, prebivališča, sedeža uprave ali katerega koli drugega podobnega merila, in tudi vključuje to državo ali katero koli njeno politično enoto ali lokalno oblast. Ta izraz pa ne vključuje katere koli osebe, ki je dolžna plačevati davke v tej državi samo v zvezi z dohodki iz virov v tej državi ali premoženja v njej.
2. Kadar je zaradi določb prvega odstavka posameznik rezident obeh držav pogodbenic, se njegov status določi na naslednji način:
a)
šteje se samo za rezidenta države, v kateri ima na razpolago stalno prebivališče; če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov);
b)
če ni mogoče opredeliti države, v kateri ima središče življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče;
c)
če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je;
d)
če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.
3. Kadar je zaradi določb prvega odstavka oseba, ki ni posameznik, rezident obeh držav pogodbenic, se šteje, da je samo rezident države pogodbenice, v kateri ima sedež dejanske uprave.
5. člen
STALNA POSLOVNA ENOTA
1. Za namene te konvencije izraz “stalna poslovna enota“ pomeni stalno mesto poslovanja, prek katerega v celoti ali delno potekajo posli podjetja.
2. Izraz “stalna poslovna enota“ še posebej vključuje:
f)
rudnik, nahajališča nafte ali plina, kamnolom ali kateri koli drug kraj pridobivanja naravnih virov.
3. Gradbišče ali projekt gradnje ali montaže je stalna poslovna enota samo, če traja več kot devet (9) mesecev.
4. Ne glede na prejšnje določbe tega člena se šteje, da izraz “stalna poslovna enota“ ne vključuje:
a)
uporabe prostorov samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave dobrin ali blaga, ki pripada podjetju;
b)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen skladiščenja, razstavljanja ali dostave;
c)
vzdrževanja zaloge dobrin ali blaga, ki pripada podjetju, samo za namen predelave s strani drugega podjetja;