Program priprave državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera

5695. Program priprave državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera

Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje in prostor

P R O G R A M P R I P R A V E
državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta

Razvoj turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem je uvrščen med prednostne projekte Mestne občine Celje in je dolgoročno opredeljen s cilji razvoja turizma, športnih in rekreativnih dejavnosti, oživitvi podeželskega zaledja in za to potrebne regijske infrastrukture.

Območje zemljišč Šmartinskega jezera je v Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01) v kartografskem delu in v njegovem okviru sprejeti krajinski zasnovi (Krajinska zasnova Šmartinsko jezero; št. projekta 098/97-98 RC Planiranje Celje, d. o. o.) že opredeljeno tudi kot območje za rekreacijo. Namenska raba površin tega območja so večinoma gozdovi, najboljša kmetijska zemljišča, območja drugih kmetijskih zemljišč in poselitvena območja, izvedbeni pogoji pa so opredeljeni znotraj obstoječega Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje krajinske zasnove Šmartinsko jezero (Uradni list RS, št. 70/06).

Šmartinsko jezero je v obstoječih dokumentih opredeljeno kot zadrževalnik visokih voda z možnostjo rekreacije in turizma in dejansko tudi obratuje v skladu s svojo osnovno funkcijo.

Mestna občina Celje je z dopisom št. 33303-00002/2004 6000 MČP z dne 27. 2. 2006 dala pobudo za načrtovanje prostorske ureditve območja Šmartinskega jezera z zaledjem z državnim lokacijskim načrtom (v nadaljnjem besedilu: pobuda). Ministrstvo za okolje in prostor je ugotovilo, da je pobudo na podlagi 11.b člena Uredbe o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05) v obliki sklepa št. 33303-00002 z dne 2. 2. 2006 podal pristojen organ, to je Mestni svet občine Celje. Pobuda je v skladu z 19. členom Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave državnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04) dokumentirana z Razvojno-programskim načrtom turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem, ki je bil narejen kot strokovna podlaga za strategijo prostorskega razvoja tega dela občine (izdelovalec: GEOS Consulting ZT-GmbH, Celovec, december 2005), ter z grafičnim izsekom iz kartografske dokumentacije Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje mestne občine Celje – Celjski prostorski plan (Uradni list RS, št. 86/01), iz katerega je razviden obseg predlagane prostorske ureditve in njene glavne značilnosti.

Vlada Republike Slovenije je sprejela sklep št. 32200-16/2006/4 z dne 27. 7. 2006 z ugotovitvijo, da gre za prostorsko ureditev, ki na podlagi Strategije razvoja slovenskega turizma 2002–2006 ter Razvojnega načrta in usmeritev slovenskega turizma 2007–2011, opredeljuje mesto Celje s Šmartinskim jezerom kot temeljno strateško turistično območje javnega interesa in velja kot prostorska ureditev državnega pomena. Iz sklepa Vlade Republike Slovenije izhaja, da je pobudo za načrtovanje prostorske ureditve podal minister za gospodarstvo (v nadaljnjem besedilu: pobudnik).

Pobuda je utemeljena v:

Odloku o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);

Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03 in 68/05);

Strategiji razvoja slovenskega turizma 2002–2006;

Razvojnem načrtu in usmeritvah slovenskega turizma 2007–2011.

II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta in okvirno ureditveno območje

Predmet državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) je opredelitev nove rabe površin, ki so namenjena ureditvi turističnega območja Šmartinskega jezera z zaledjem.

Razvojna zasnova za Šmartinsko jezero in zaledje predvideva ekološko sanacijo jezera in okoli njega razporejene razvojne centre, ki bi omogočali in spodbujali nadaljnji razvoj različnih programov.

Načrtuje se:

izvedba ekološke sanacije jezera in pripadajoče komunalne infrastrukture;

izgradnja kopališča (odcepitev zaliva z nasipom, gostinska ponudba in sanitarije, travnik za sončenje, parkirišče, taborjenje);

prireditveno rekreacijsko območje (stolp z razgledno ploščadjo in steno za plezanje, oder na vodi s tribunami, športno rekreacijske naprave, igrišča);

turistične nastanitvene zmogljivosti s potrebno infrastrukturo;

izgradnja in označitev mreže potrebnih poti;

zagotovitev privezov za plovila;

igrišče za golf;

dvorec Prešnik (delna sanacija dvorca, kulturne prireditve, poletna restavracija).

Vplivno območje sega v prostor občin Vojnik (del zemljišč občine neposredno ob obali jezera) in Dobrna (gravitacijsko območje turističnih dejavnosti).

Dne 11. 10. 2006 je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prvo prostorsko konferenco z namenom pridobiti in uskladiti priporočila, usmeritve in zakonite interese lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta oziroma predvidene prostorske ureditve.

Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta upošteva, da:

Šmartinsko jezero dejansko obratuje kot zadrževalnik visokih voda in je to njegova temeljna naloga, kateri se morajo vse druge dejavnosti podrediti;

se v največji možni meri upoštevajo dejavnosti ribiške družine;

se ohrani naravno okolje, poraslo s številnimi zdravilnimi zelišči, pred površinami, namenjenimi pozidavi, ter predvidi take prostorske ureditve, ki bodo še naprej namenjene sprostitvi, oddihu in rekreaciji.

III. Nosilci nalog in njihove obveznosti pri financiranju priprave državnega lokacijskega načrta

Pripravljavec državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Dunajska cesta 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOP DP), ki zagotovi sredstva za izdelavo recenzije presoje in medsebojne primerjave variantnih rešitev (v nadaljnjem besedilu: študija variant), recenzijo državnega lokacijskega načrta in drugih morebiti potrebnih dokumentov.

Naročnik strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je Mestna občina Celje, ki zagotovi strokovne podlage iz točke VI. 1 in točke VI. 2 tega programa priprave in študijo variant ter vse faze državnega lokacijskega načrta.

Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Mestna občina Celje.

Izdelovalec študije variant in izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: načrtovalec), ki ju izbere Mestna občina Celje po predpisih o oddaji javnega naročila, mora izpolnjevati pogoje, določene v Zakonu o urejanju prostora.

IV. Nosilci urejanja prostora

Nosilci urejanja prostora so državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta v skladu z Zakonom o urejanju prostora odločajo ali soodločajo o zadevah urejanja prostora.

Med nosilce urejanja prostora se lahko uvrstijo tudi drugi državni organi oziroma organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, za katere se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkaže, da rešitve posegajo v njihovo delovno področje.

IV.1 Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave državnega lokacijskega načrta pripravljajo smernice za načrtovanje, strokovne podlage urejanja prostora in mnenja o predlogu državnega lokacijskega načrta, so:

Ministrstvo za notranje zadeve, Policija, Generalna policijska uprava,

Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Celje,

Ministrstvo za obrambo, Direktorat za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,

Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje,

Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za okolje,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami,

Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Urad za meteorologijo,

Ministrstvo za gospodarstvo, Direktorat za energijo,